Velja za enega največjih preučevalcevklasične antike v 19. stoletju. Za svoje zgodovinske knjige na čelu zRimsko zgodovino (Römische Geschichte) je leta 1902 prejelNobelovo nagrado za književnost.[7] Vpliven je bil tudi kot član pruskega in nemškega parlamenta. Njegovo delo na področjurimskega inobligacijskega prava je znatno vplivalo na nemškocivilnopravno ureditev.
.svg)
.svg)
