| Teodorik I. Þiudareiks | |
|---|---|
| Kralj Vizigotov | |
 Teodorik; Felix Castello (1635) | |
| Vladanje | 418 –451 |
| Predhodnik | Valija |
| Naslednik | Torismund |
| Rojstvo | 393 |
| Smrt | 20. junij451[1] ali 15. julij451 Katalaunske poljane[d] |
| Pokop | |
| Potomci | • Torismund •Teodorik II. • Friderik • Evrik • Recimer • Himerit |
| Rodbina | Baltska dinastija |
| Oče | Alarik I. |
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks,latinskoTheodericvs) je bilvizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons,Galija.
Bil je nezakonski sin kraljaAlarika I..[2] Zaslovel je po zmagi nadAtilo vbitki na Katalunskih poljih, v kateri je bil ubit.
Teodorik je leta 418 nasledil kraljaValija, kateremu so Rimljani dovolili, da se s svojim ljudstvom preseli izIberije vGalijo. Teodorik je kot kralj dokončal naselitev Vizigotov vAkvitanski Galiji,Novempopulani inNarbonski Galiji in nato izkoristil usihajočo moč Rimskega cesarstva in razširil svoje ozemlje proti jugu.
Po smrti cesarjaHonorija in Joanesovi uzurpaciji oblasti leta 423 so v Rimskem cesarstvu izbruhnili notranji nemiri. Teodorik je izkoristil nastalo stanje in poskušal osvojiti pomembno cestno križiščeArelate, katerega jemagistru militumFlavij Eciju s pomočjoHunov uspelo obraniti.[3]
Vizigoti so sklenili pogodbo in dobili za talce galske plemiče. Kasnejši cesarAvit (vladal 455-456) je obiskal Teodorika, živel na njegovem dvoru in poučeval njegove otroke.[4]
Zaradi rimske vojne sFranki, ki so leta 435 opustošiliKöln inTrier, in drugih zanj ugodnih dogodkov, se je Teodoriku leta 436 ponudila priložnost, da osvojiNarbo Martius in dobi dostop doSredozemskega morja in cest protiPirenejem. Rimski general Litorij mu je s pomočjo Hunov prekrižal načrte in potisnil Vizigote nazaj v njihovo prestolnicoToloso.[5] Mir, ki ga je ponudil Teodorik, so Rimljani zavrnili. Kralj je kljub temu zmagal v odločilni bitki pri Tolosi, Litorij pa je zaradi ran, ki jih je dobil v bitki, kmalu zatem umrl v vizigotskem ujetništvu.[6] Avit je na Ecijev ukaz odšel v Toloso in ponudil mirovno pogodbo, ki jo je Teodorik sprejel.[7] Rimljani so v tistem času morda celo priznali suverenost vizigotske države.
Teodorikova hčerka se je verjetno leta 429 poročila sHunerikom, sinomvandalskega kraljaGejzerika. Hunerik se je kasneje želel poročiti s hčerko rimskega cesarjaValentinijana III. Evdokijo, zato je Teodorikovo hčerko obtožil, da ga je nameravala ubiti. Leta 444 jo je pohabil - odrezal ji je ušesa in nos[8] - in jo poslal nazaj k očetu.[9] Njegovo dejanje je sprožilo sovražnosti med Vizigoti in Vandali.
Ecijev nasprotnik, nekdanji magister militum Sebastijan, je leta 444 prišel v Toloso,[10] kar bi lahko povzročilo napetosti v vizigotskih odnosih z Ecijem. Teodorik je nezaželenega gosta kmalu odslovil. Sebastijana so v Barceloni ujeli in ga leta 450 na Gejzerikov ukaz usmrtili.
Teodorik je bil tudi nasprotniksvebskega kraljaRehila v Iberiji, ker so vizigotski vojaki pomagali cesarskemu poveljniku Vitu na njegovem pohodu proti Svebom leta 446.[11] Močna svebska obramba in izboljšanje odnosov med Gejzerikom in Rimljani sta povzročila spremembo Roderikove zunanje politike. Februarja 449 je zato eno od svojih hčera poročil z novim svebskim kraljemRehiarjem, ki je julija 449 obiskal svojega tasta v Tolosi.[12] Na poti domov je, po Izidolju Seviljskem, s pomočjo Vizigotov opustošil okolico Caesaraugustae, sedanje Zaragoze, in z zvijačo osvojil Ilerdo, sedanjo Lérido.
Ko jeAtila s svojo veliko vojsko prodrl v zahodno Evropo in na koncu napadel Galijo, je Avit proti njemu sklenil zavezništvo med Teodorikom in njegovim dolgoletnim sovražnikom Ecijem.[13] Teodorik je zavezništvo sprejel, ker se je zavedal, daHuni grozijo tudi njegovemu kraljestvu. S svojo vojsko in sinovomaTorismundom inTeodorikom se je pridružil Ecijevi vojski.
Vizigoti in rimski vojaki so obraniliCivitas Aurelianorum in junija 451 prisilili Atilo k umiku.[14]
Ecij in Teodorik sta zasledovala Hune in se zatem septembra 451 z njimi spopadla v bitki na Katalunskoh poljih v Châlon-sur-Marne priTroyesu. Glavnina Vizigotov se je pod poveljstvom samega Teodorika borila na desnem krilu, manjšina pa pod Torismundovim poveljstvom na levem krilu.[15]
Teodorikova vojska je odločilno pripomogla k rimski zmagi, Teodork pa je med bitko padel. Jordanes opisuje dve različici njegove smrti: po eni od njih je padel s konja in so ga do smrti poteptali, po drugi pa ga je s kopjem prebodelOstrogot Andag, oče Jordanesovega pokrovitelja Guntigisa.
Teodorikovo truplo so našli šele naslednji dan. Po gotskem običaju so se od njega poslovili in ga na bojnem polju pokopali njegovi vojščaki.[16] Za njegovega naslednika so takoj izvolili sina Torismunda.[17]
Teodorik I. Baltska dinastija Rojen: ni znanoUmrl:451 | ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Valija | Kralj Vizigotov 418–451 | Naslednik: Torismund |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
