Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

TeX

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
TeX
Logotip TeXa
RazvijalecDonald Knuth
Začetna izdaja1978 (1978)
Stabilna izdajajanuar 2021
Razvojni statusvzdrževan
Programski jezikizvirno vWEB
OSveč platform
Tipurejevalnik besedil
Licencadopustna
Spletno mestowww.tug.org/

TeX (IPA:/tɛx/, včasih s posnemanjem logotipa zapisanoTEX,grški korenτϵχ{\displaystyle \tau \epsilon \chi }) je programsko okolje za urejevanje (oblikovanje in izpis) besedil, ki ga je ustvaril znani ameriški matematik, računalnikar in programerDonald Knuth. TeX je razširjen nauniverzah, še posebej pri uporabi vmatematičnih,fizikalnih inračunalniških občestvih. Na veliko je zamenjal program izUnixatroff, še en priljubljen urejevalnik na mnogih postavitvah Unixa. Znotraj TeX je ime programa prikazano kotTeX.

TeX je bil v splošnem zamišljen kot najboljši način pisanja zapletenih matematičnih enačb. Vendar se, še posebej v oblikiLaTeXa in drugih šablonskih paketih, uporablja tudi za druge pisarniške namene. Lahko ga uporabimo za sestavljanje matematičnih izrazov na stranehWikipedije (glejWikipedija:TeXov zapis).

Zgodovina

[uredi |uredi kodo]

Knuth je začel ustvarjati TeX ker ga je mučila upadajoča kakovost urejenega besedila v njegovih treh knjigahThe Art of Computer Programming (Umetnost računalniškega programiranja). Za dokaz tipične nadebudniške vnetosti rešiti dani problem enkrat za vselej je začel izdelovati svoj lastni urejevalniški jezik. Najprej je mislil, da ga bo dokončal do svojega letnega vseučiliškega dopusta v letu1978, vendar je dokončno prenehal z izpopolnjevanjem in dopolnjevanjem jezika okoli leta1989.

Zgodilo se je, da je bilGuy Steele poleti 1978 na Univerzi v Stanfordu, medtem ko je Knuth razvijal svojo prvo različico TeXa. Ko se je Steele jeseni vrnil naMIT, je ponovno zapisal vhodno/izhodne funkcije TeXa za izvajanje podITSom.

Prva inačica TeXa je bila napisana vprogramskem jeziku SAIL za izvajanje na računalnikuPDP-10 voperacijskem sistemu WAITSUniverze v Stanfordu. Za kasnejše inačice je Knuth izumil zamiselknjižnega programiranja, način izdelave združljive izvorne kode in visokokakovostne križno zvezane dokumentacije (seveda urejen v TeXu) iz iste izvirne datoteke. Uporabljen jezik se imenujeWEB in izdela programe vpascalu.

TeX uporablja značilno inačico številskega sestava. Od izpopoljnjene inačice 3 iz leta1989 so se posodobitve označevale z dodatno števko na koncu decimalke, tako da se številka inačice asimptotično približuje številuπ. Trenutna inačica je 3.14159265, zadnjič je bila posodobljena 12. januarja 2014. To je odraz dejstva, da je sedaj TeX zelo stabilen in zato predvidevajo le manjše posodobitve.

Urejevalniški sistem

[uredi |uredi kodo]

TeXov ukaz se začne z znakom \. TeX je jezik na podlagi makrojev: vsak ukaz se razširi v seznam drugih ukazov ali besedilo (z možnimi stranskimi učinki). Drugi ukazi se krožno razširjajo dokler ni vse razširjeno. Uporabniki lahko določijo svoje lastne makroje. Na razpolago so zanke in if-then-elsejezikovni konstrukti, kar določa TeX kot popolni jezik po Turingu.

Sistem TeXa ima natančen pregled nad velikostjo vseh znakov in znamenj. Z uporabo te informacije izračunava optimalno postavitev črk po vrstici in vrstic po strani. Izdela datotekoDVI (za »device independent« (»neodvisno od priprave«)), ki vsebuje končne položaje vseh znakov. To datoteko dvi lahko natisnemo neposredno s pripadajočim gonilnikom tiskalnika ali pa jo lahko pretvorimo v druge formate.

Dokončna vira za TeX sta prvi dve Knuthovi knjigi njegovega delaComputers and Typesetting (Računalniki in urejevanje besedil), The TeXbook in TeX: The Program, ki vsebujeta popolno dokumentirano izvorno kodo za TeX.

Licenca

[uredi |uredi kodo]

Licenca TeXa dovoljuje prosto razširanje in spreminjanje, vendar zahteva, da se vsaka spremenjena inačica ne sme imenovati TEX, TeX ali kakorkoli zbegano podobno, in s tem preskrbi pravice podobne tistim prizaščitnih znakih.

Vrednost

[uredi |uredi kodo]

Čeprav je Tex dobro napisan, je tako velik (in poln odrezanih tehnik), da zanj pravijo, da je izkopal vsaj enegahrošča iz vsakega pascalovega sistema, s katerim so ga prevedli. TeX teče na skoraj vseh operacijskih sistemih.

Knuth ponuja denarne nagrade vsakomur, ki najde in prijavi hrošča v TeXu. Nagrada za hrošča je na začetku znašala 1 cent in se je vsako leto podvojila, dokler je niso priklenili na njeno trenutno vrednost 327,60 ameriških dolarjev. Na ta način Knuth ni obubožal, predvsem zaradi malo hroščev, pa tudi ker je ček v vsakem primeru dokazoval, da je njegov lastnik našel hrošča v TeXu. Ta ga je zato raje uokviril kot pa unovčil.

Ime

[uredi |uredi kodo]

Ime TeX naj bi se izgovarjalo »teh«, (SAMPA: [tEx]). X je mišljen kot grška črka χ. TeX je kratica za τεχνε, grško »umetnost« (»umeti«) in »spretnost«, kar je tudi izvorna beseda za »tehničen» ali »tehnologijo«. Ime se pravilno zapiše s črko »E«, ležečo pod osnovno črto besedila. V okoljih, ki ne podpirajo spodnjih indeksov uporabimo približek »TeX«. Ljubitelji radi razširjajo imena iz besede »TeX«. Na primer: TeXnik (uporabnik programja TeX), TeXheker (programer v TeXu), TeXmojster (sposoben programer v TeXu), TeXhax in TeXnika.

Izpeljana dela

[uredi |uredi kodo]

Nekaj sistemov pisalnih urejevalnikov temelji na TeXu. Med njimi so:

  • LaTeX (Lamport TeX), ki vključuje pisalne sloge za knjige, črke, fotografije itd. in dodaja podporo za povezovanje in samodejno številčenje odstavkov, poglavij in enačb,
  • ConTeXt, nastal po »krivdi« Hansa Hagena priPragmi omogoča profesionalno urejanje besedil (pisave, barve, postavitev strani, ...). Ker je nekoliko mlajši odLaTeX-a je morda malo manj znan, vendar zato toliko spretneje in elegantneje rešuje prav tiste naloge, ki so pri slednjem trn v peti (predvsem manipulacija z dizajnom strani in barvami).
  • AMS-TeX, zaAmeriško matematično društvo ga je izdelalMichael Spivak. Ima veliko več uporabniku prijaznih ukazov, ki jih lahko revije prikrojijo za svojo lastno rabo. Večino posebnosti AMS-TeXa lahko uporabimo v LaTeXu z uporabo »paketov« AMS. Ti se nanašajo na AMS-LaTeX. Glavni priročnik AMS-TeXa ima naslovThe Joy of TeX (Veselje s TeXom).
  • jadeTeX, ki uporablja TeX kot končno stopnjo za tiskanje iz JamesoveDSSSL Engine,
  • Texinfo, pisalni predelovalni sistemGNUja.

Obstaja mnogo razširitev TeXa. Med njimi soBibTeX za bibliografske podatke (razširjen zLaTeXom),PDFTeX, ki se ogne dvi datotekam in izdela izhodne datoteke vAdobeovem formatuPDF ter (nestabilna)Omega,Aleph,XeTeX (za Mac OS X),NTS inexTeX (v razvoju), ki omogočajo TeXu uporabo množice naborovUnicode. Vse TeX razširitve so na razpolago zastonj vCTANu, splošna arhivska mreža TeXa.

Združljiva orodja

[uredi |uredi kodo]

TeXmacs urejevalnik besedila jeWYSIWYG urejevalnik znanstvenega besedla, ki je zasnovno združljiv s TeXom. Uporablja Knuthove črke in lahko izdela izhodne datoteke TeXa. Je precej navdihnjen z urejevalnikomEmacs -omogoča npr. izdelavo razširitev inmakrojev v jezikuGuile/Scheme. Tudi kombinacije tipk so precej podobne.

Za razliko od nekaterih drugih programov (npr.LyX)TeXmacssam postavlja besedilo - TeXa samega za stavljenje ne uporablja, uporablja zgolj filozofijo TeXa. Kakovost stavljenja je precej visoka, na ravni TeXa.

LyX je urejevalnik znanstvenega besedila. Za stavljenje uporabljaLaTeX, zato omogoča vse kar slednji zna. Večina funkcij je dostopna preko ikon in menijev.

TeX in Wikipedija

[uredi |uredi kodo]

Od leta 2003 Wikipedija omogočazapis TeX z uporabo ukaza<math>...</math>, ki loči okolje TeXa. Ta možnost se izvede prekoTexvc, v osnovi skriptnega jezika, ki pretoči zapis preko TeXa, potem prekodvips za izdelavo datotekePostScript, ki joGhostscript predela v slikoPNG. Zaradi narave spletnega okolja je to izvedeno na učinkovit (zakrit) in varen način. Omogočanje, da neokrnjeno besedilo obdela standardni pogon TeXa je slaba zamisel, če pomislimo na vrednost datotek.

Drobne primere TeXa spodaj je izdelalTexvc. Preproste primere kot je <math>\frac{a}{b}</math> lahko uporabimo za izdelavoab{\displaystyle {\frac {a}{b}}}, čeprav je priporočljivo zapisati v obliki HTML-jaa/b.

TeXovi primeri

[uredi |uredi kodo]

Preprost primer v plain TeX -Izdelaj datoteko z besedilommojadat.tex z naslednjo vsebino:

hello\bye

Potem odpritolmač z ukazno vrstico in vpiši

tex mojadat.tex

TeX nato izdela datotekomojadat.dvi.Za pregled datoteke uporabi pregledovalnik MikTeX na primer vsebuje pregledovalnik z imenomyap:

yap mojadat.dvi

Pregledovalnik prikaže na stranihello.\bye je ukaz TeXa, ki označuje konec datoteke in ga pregledovalnik ne prikaže.

Datoteko dvi lahko natisnemo neposredno iz pregledovalnika ali pa pretvorjeno v bolj običajen format kot jePostScript z uporabo programadvips.

Za nadaljnji pogled na TeX glej njegovo oblikovanje matematičnih enačb. Na primer, za zapis znanekvadratne enačbe poskusi vnesti

Kvadratna enačba je ${-b\pm\sqrt{b^2-4ac} \over {2a}}$.\bye

Ko narediš, kakor je zapisano zgoraj, dobiš nekaj podobnega

Kvadratna enačba jeb±b24ac2a{\displaystyle {-b\pm {\sqrt {b^{2}-4ac}} \over {2a}}}.

Enačba je zapisana na takšen način kot bi jo nekdo zapisal z roko ali bi jo stavil. V besedilumatematični način dosežemo z zapisom $, napišemo enačbo v slovnici TeXa in ga zaključimo z naslednjim $. Matematični zapis sredinjen v samostojni vrstici dosežemo z uporabo $$. Zgornja enačba bo v tem načinu zapisana kot:

Kvadratna enačba je $${-b\pm\sqrt{b^2-4ac} \over {2a}}$$\bye

in se prikaže kot

Kvadratna enačba je
b±b24ac2a{\displaystyle {-b\pm {\sqrt {b^{2}-4ac}} \over {2a}}}

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Sklici

[uredi |uredi kodo]

Viri

[uredi |uredi kodo]

Ta članek (ali njegove prejšnje inačice) vsebuje snov izčlanka o TeXuArhivirano 2003-04-28 naWayback Machine.FOLDOCa in je uporabljen zdovoljenjem.

Splošno
Narodne knjižnice
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=TeX&oldid=5900027«
Kategorije:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp