Taiz ali Taizz (arabsko تعز) je mesto vJemenskem višavju uro vožnje od slavnega pristanišča Moka obRdečem morju. Mesto stoji na nadmorski višini 1.400 m ob vznožju gore Sabir (Jabal al-Saber), visoke 3.600 m.[1] V preteklosti je bil ena od prestolnicJemna, sedaj pa je s približno 600.000 prebivalci za prestolnicoSano in pristaniščemAden tretje največje mesto v državi in upravno središče Mahufaze (province) Taiz, ki ima 2.402.569 prebivalcev. V času, ko je bil v Jemnu še mir, je bil kulturno središče države.
Med jemensko revolucijo leta 2011 je bil v bližini mesta spopad med podporniki in nasprotniki Ali Abdulaha Saleha, v kateri so zmagali uporniki. Od začetka jemenske državljanske vojne leta 2015 je Taiz prizorišče stalnih spopadov med hutijci in vladnimi silami Abd Rabbuha Mansurja Hadija.[2]
Mesto je v pisnih virih prvič omenjeno v 12. stoletju med vladavinomameluškegasultana Turan šaha, brata slavnega vojskovodjeSaladina. Turan šah je vladal osnovalAjubidsko dinastijo, ki je vladala v severnem Jemnu. Njegova prva prestolnica je bilZabid, dokler je ni leta 1173 preselil v višje ležeči in bolj primeren Taiz.[1] Ajubidski vladar Taktakin je obnovil mestno obzidje.
Citadela Kairo nad TaizomPark v imamovi rezidenci v citadeli Kairo
Ajubide so naslediliRasulidi, ki so vladali od leta 1229 do 1454, Rasulide paTahiridi (1454-1516), ki so okoli leta 1500 prestolnico preselili vSano. Okoli leta 1330 je Taiz obiskal slavnimaroški svetovni potnikIbn Batuta in ga opisal kot enega najlepših mest v Jemnu.[1]
Taiz so leta 1546 osvojiliTurki in z manjšimi prekinitvami v njem vladali do leta 1918. Drugi kralj Mutavekljijskega kraljestva Jemenimam Ahmed Ibn Jahja je leta 1948 svojo rezidenco premestil iz Sane v Taiz, ki je s tem spet postal glavno mesto Severnega Jemna. V tistem času je imel Taiz še vedno videz srednjeveškega mesta, ker je bila gradnja omejena na prostor znotraj mestnega obzidja. Ibn Jahja je dovolil gradnjo tudi izven mesnega obzidja in mesto se je začelo širiti.
Mesto je bilo znano po velikijudovski četrti (šarab), v kateri so bili rojeni številnikabalistični svečeniki. Četrt je bila ustanovljena leta 130 in bila živa do 1940. let, ko so se preostali Judje preselili vIzrael.
Mesto ima za jemenske razmere veliko parkov, zanimivih starih mestnih četrti s hišami, grajenimi večinoma iz rjave opeke, in mošej, ki so običajno bele. Najbolj znane mošeje so Ašrafija (13. stoletje), Muktabija in Mudhafar. Nad mestom je na 450 m visoki strmi vzpetini staracitadela zimamovo palačo. Gora Sabir je ena od najbolj slavnih v Jemnu. Z njenega vrha je čudovit pogled na mesto. V mestu deluje stara muslimanska verska šola (medresa), ki ima status univerze.
Taiz ima tropsko savansko podnebje, ki je zaradi velike nadmorske višine rahlo bolj zmerno. Povprečna dnevna temperatura v avgustu je 33 °C. Letna količina padavin je približno 600 mm, na gori Sabir pa verjetno 1000 mm.
Taiz in njegova okolica imata zaradi visoke lege več padavin kot pokrajine ob morju, zato njegovo gospodarstvo temelji predvsem nakmetijstvu. Znan je po pridelavi kakovostnekave, opojnega etiopskegačajakat, sadja in zelenjave. V mestu so razvite tradicionalne obrti, predilnice bombaža in tkalnice, strojarne in zlatarske delavnice. Sir iz Taiza je zelo cenjen po vsem Jemnu. V mestu je tovarna aluminija, peciva in brezalkoholnih pijač.[5]
Taiz je cestno križišče Severnega Jemna, zato je dobro povezan z vsemi večjimi mesti v državi. Mesto ima tudi mednarodno letališčeTa'izz International Airport.
↑Al-Buhairi, Mahyoub H.; "Analysis of Monthly, Seasonal and Annual Air Temperature Variability and Trends in Taiz City - Republic of Yemen"; in Journal of Environmental Protection, 2010 (1) ; pp. 401-409
↑Taiz. Encyclopædia Britannica Online, 3. februar 2011.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Taiz.
ArchNet.org.»Taizz«. Cambridge, Massachusetts, USA: MIT School of Architecture and Planning. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 5. maja 2008. Pridobljeno 20. septembra 2018.
