Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Svetlost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Svêtlost (tudisvetlóst alisvètlost, oznakiL{\displaystyle L\!\,} aliB{\displaystyle B\!\,}) jefizikalna infotometrična količina, ki meri skupnisvetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enotapovršine vprostorski kot, oziromasvetilnost na enoto površinesvetlobe, ki potuje v dani smeri. Opisuje količino svetlobe, ki potuje skozi določeno površino in je izsevana aliodbita ter pada znotraj danega kota.

Čajnasvečka, posneta s svetlobno kamero;neprave barve označujejo ravni svetlosti na vrstico na desni (cd/m2)
Parametri za definicijo svetlosti

.

Definicija

[uredi |uredi kodo]

Svetlost je določena s:

L=∂2Φv∂S∂Ωcos⁡θ,{\displaystyle L={\frac {\partial ^{2}{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial S\,\partial {\mathit {\Omega }}\,\cos \theta }}\!\,,}

kjer je:

Enote za svetlost

[uredi |uredi kodo]

Enote v sistemu SI

[uredi |uredi kodo]

Enota za svetlost jekandela na kvadratni meter (cd/m2). Imenujejo jo tudinit (oznaka nt).

Enote zunaj sistema SI

[uredi |uredi kodo]

Vsistemu CGS (sistem enot centimeter-gram-sekunda) je enota zamerjenje svetlostistilb (oznaka sb), ki je enak 1 kandeli na kvadratni centimeter, kar je 10kcd/m2. Uporablja se tudi enotalambert (onaka lb), ki je 1/π cd/cm2 ali približno 3183 cd/m2. Dandanes manj znani enoti sta šeapostilb, ki je 1/π ⋅ 10−4 sb ali 0,3199nt ali 10−4 lb infootlambert z oznako fL ali fl (1/π kandela na kvadratni čevelj, največ se uporablja vZDA).

Opis

[uredi |uredi kodo]

S svetlostjo se običajno okarakterizira izsev ali odboj z ravnih,difuznih površin. Svetlost označuje koliko svetlobne moči, oziromatoka, bo zaznalooko, ki gleda na površino iz določenega kota. Svetlost je tako pokazatelj kakosvetla se bo zdela površina. V tem primeru je obravnavani prostorski vidi očesnazenica. Svetlost se rabi v video industriji za karakterizacijo svetlostizaslonov. Tipični računalniški zaslon odda od 50 do 300 cd/m2. V poldnevu je svetlostSonca približno 1,6 ⋅ 109 cd/m2.[1]

Vgeometrijski optiki je svetlost invarianta. To pomeni, da je svetlost idealnega optičnega sistema na izhodu enaka vhodni svetlosti. Za realne, pasivne, optične sisteme, je svetlost enaka vsaj vhodni. Če se na primer vzame leča za tvorjenje slike, ki je manjša kot izvor, se svetlobni tok skonscentrira na manjšo površino, kar pomeni, da je svetlost večja pri sliki. Vendar svetloba v ravnini slike zapolni večji prostorski kot, in je zaradi tega svetlost enaka, če se privzame, da v leči ni izgub. Slika ne more biti nikoli »svetlejša« od vira.

Zgledi

[uredi |uredi kodo]
Vrednosti za nekatere svetlosti[2]
virsvetlost
[cd/m2]
astronomski viri
oblačnonočnonebo, brezLune10−4
najtemnejše nebo4 ⋅ 10−4
jasno temno nebo, brez Lune10−3
temno nebo,polna Luna10−2
jasno nebo 1/2 ure poSončevem zahodu0,1
jasno nebo 1/4 ure po Sončevem zahodu1
oblačno nebo ob Sončevem zahodu10
sivo nebo obpoldnevu102
oblačno nebo ob poldnevu103
Luna2,6 ⋅ 103
povprečno jasno nebo8 ⋅ 103
jasno nebo ob poldnevu104
Sončeva ploskev1,6 ⋅ 109
strela8 ⋅ 108
praktični viri
najmanjši nivo vidnosti (človek)3 ⋅ 10−6
veljavni skotopični vid (človek)< 0,003
veljavni fotoptični vid (človek)> 3
zelenaelektroluminiscenca25
hladnobelafluorescenca T8104
acetilenski gorilnik105
60 W znotraj matirana svetilka1,2 ⋅ 105
sveča6 ⋅ 105
natrijeva parna svetilka7 ⋅ 105
visokotlačnaživosrebrna parna svetilka1,5 ⋅ 106
volframovažarilna nitka8 ⋅ 106
krater navadnegaogljikovega loka1,6 ⋅ 108
krater talilnega ogljikovega loka109
atomska fuzijska bomba1012

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. ↑»Luminance«.Lighting Design Glossary (v angleščini). Pridobljeno 13. aprila 2009.
  2. ↑»Introduction to Radiometry«(PDF) (v angleščini). Pridobljeno 18. junija 2024.

Zunanje povezave

[uredi |uredi kodo]

Pregledfotometričnihkoličin inenotSI
p • p • u • z
količinaenota SIrazsežnost
[a]		opombe
imeoznaka[b]definicijaimeoznaka
svetlobna energijaQv{\displaystyle Q_{\rm {v}}\!\,},W{\displaystyle W\!\,}Qv=∫Φv(t)dt{\textstyle Q_{\rm {v}}=\int \!{\mathit {\Phi _{\rm {v}}}}(t)\,\mathrm {d} t\!\,}lumensekundalm⋅sT⋅J{\displaystyle {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}lumensekunda se včasih imenujetalbot.
gostota svetlobne energijeωv{\displaystyle \omega _{\rm {v}}\!\,}ωv=∂Qv∂V{\textstyle \omega _{\rm {v}}={\frac {\partial Q_{\rm {v}}}{\partial V}}\!\,}lumensekunda na kubični meterlm⋅s/m3L−3⋅T⋅J{\displaystyle {\mathsf {L}}^{-3}\cdot {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}svetlobna energija na enotoprostornine
Φv{\displaystyle {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}\!\,},P{\displaystyle P\!\,},F{\displaystyle F\!\,}Φv=∫∂Φe(λ)∂λK(λ)dλ{\textstyle {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}=\!\int {\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {e}}(\lambda )}{\partial \lambda }}K(\lambda )\,\mathrm {d} \lambda \!\,}lumen (= kandelasteradian)lm (= cd⋅sr)J{\displaystyle {\mathsf {J}}\!\,}svetlobna energija na časovno enoto
Iv{\displaystyle I_{\rm {v}}\!\,}Iv=∂Φv∂Ω{\textstyle I_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial {\mathit {\Omega }}}}\!\,}kandela (= lumen na steradian)cd (= lm/sr)J{\displaystyle {\mathsf {J}}\!\,}osnovna enota SI. Svetlobni tok na enotoprostorskega kota.
svetlostLv{\displaystyle L_{\rm {v}}\!\,}Lv=1cos⁡θ∂2Φv∂Ω∂S{\textstyle L_{\rm {v}}={\frac {1}{\cos \theta }}{\frac {\partial ^{2}{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial {\mathit {\Omega }}\,\partial S}}\!\,}kandela na kvadratni metercd/m2 (= lm/(sr⋅m2))L−2⋅J{\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}svetlobni tok na enoto prostorskega kota na enotoprojicirano površino vira. Kandela na kvadratni meter se zunaj SI včasih imenujenit.
osvetljenostEv{\displaystyle E_{\rm {v}}\!\,}Ev=∂Φv∂S{\textstyle E_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial S}}\!\,}luks (= lumen na kvadratni meter)lx (= lm/m2)L−2⋅J{\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}zaosvetljenost površine.Vpadni svetlobni tok na površino.
gostota svetlobnega tokajv{\displaystyle j_{\rm {v}}\!\,}jv=∂Φv∂S{\textstyle j_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial S}}\!\,}lumen na kvadratni meterlm/m2L−2⋅J{\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}svetlobni tok oddan, odbit in prenešen na površino na enoto površine.
Mv{\displaystyle M_{\rm {v}}\!\,}Mv=∂Φv∂S{\textstyle M_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial S}}\!\,}lumen na kvadratni meterlm/m2L−2⋅J{\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}oddani svetlobni tok s površine
Hv{\displaystyle H_{\rm {v}}\!\,}Hv=∫Ev(t)dt{\textstyle H_{\rm {v}}=\int \!E_{\rm {v}}(t)\,\mathrm {d} t\!\,}luks sekundalx⋅sL−2⋅T⋅J{\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}časovno integrirana osvetljenost
svetlobni izkoristek (sevanja)K{\displaystyle K\!\,}K(λ)=ΦvΦe{\textstyle K(\lambda )={\frac {{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{{\mathit {\Phi }}_{\rm {e}}}}\!\,}lumen navatlm/WL−1⋅L−2⋅T3⋅J{\displaystyle {\mathsf {L}}^{-1}\cdot {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}^{3}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}razmerje med svetlobnim tokom insevalnim tokom. Znaša lahko do 683,002.
svetlobni izkoristek (vira)η{\displaystyle \eta \!\,},ηv{\displaystyle \eta _{\rm {v}}\!\,},ρ{\displaystyle \rho \!\,}η=ΦvP{\textstyle \eta ={\frac {{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{P}}\!\,}lumen na vatlm/WL−1⋅L−2⋅T3⋅J{\displaystyle {\mathsf {L}}^{-1}\cdot {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}^{3}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}razmerje med svetlobnim tokom inporabo energije
V{\displaystyle V\!\,}1svetlobni izkoristek, normaliziran z največjim možnim izkoristkom
Glej tudi:
  1. ↑Simboli v tem stolpcu označujejorazsežnosti. »L{\displaystyle {\mathsf {L}}\!\,}«, »T{\displaystyle {\mathsf {T}}\!\,}« in »J{\displaystyle {\mathsf {J}}\!\,}« pomenijodolžino,čas insvetilnost, ne pa simbole zaenoteliter,tesla indžul.
  2. ↑Organizacije za standardizacijo priporočajo, da se fotometrične količine označijo z indeksom »v« (za »vizualno«), da bi se izognilo zamenjavi zradiometričnimi alifotonskimi količinami. Na primer:USA Standard Letter Symbols for Illuminating Engineering USAS Z7.1-1967, Y10.18-1967
Normativna kontrola: Narodne knjižniceUredite to na Wikipodatkih
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Svetlost&oldid=6241791«
Kategoriji:
Skrite kategorije:
[8]ページ先頭
©2009-2025 Movatter.jp