| Svarog | |
|---|---|
bog stvarnik, bog neba | |
 | |
| Naslednik | Dažbog (kot vladar nad ljudmi) |
| Simbol | kladivo,sokol |
| Letni čas | poletje |
| Osebne informacije | |
| Otroci | Dažbog,Radegost? |
| Poistovetenje | Hefajst |
Svarog (tudiTvarog,Rarog,Rarach,Jarog,Svarun[1]) je slabo poznanoslovanskobožanstvo, ki velja za očetaSvarožiča/Svarožičev; po starovzhodnoslovanski legendi je tudi starikralj med ljudmi.
Ipatska kronika posebej potrjuje, da soSlovani s Svarogom imenovali nebo.[2]Ime Svarog po Moszynskem izhaja izsanskritskega korenasvar v pomenu »bliskanje, nebo, sonce«.[3] Tudi po Petazzoniju je ime povezano s sanskritskimi besedamisvar,surya (sonce),svarga (nebo).[3]Swarga pomeni »sijoče, žareče nebo«.[4] Martynav prekoosetske pridevniške končnice-ak ali-ag in preko skitske pridevniške končnice-akos in-agos sklepa, da Svarog pomeni pridevnik s pomenom »sijoči«.[4] P. Skok pa koren *svar povezuje z borbo, pa z gotskimswaran, ki pomeni »govoriti«.[5]
Včasih so raziskovalci o obstoju njegovega čaščenja dvomili; V. Pisani npr. meni, da Svarog sploh ni nikoli obstajal, da ga je na osnovi obstoja patronimičnih imen s pripono –ič skonstruiral avtorIpatske kronike iz 13. stoletja.[6] danes pa je vse bolj verjetno, da je njegovo čaščenje dejansko obstajalo.[6]Svarog kot starovzhodnoslovansko božanstvo je izrecno omenjen v Ipatski kroniki.[7] Če ime Svarožič pomeni »otrok Svaroga«, potem je bil Svarog poznan tudi med zahodnimi Slovani. Zdi se, da je v češki in slovaški demonologiji Svarog preživel kot nadnaravni sokol in se kot ognjeni škrat lahko spreminja v zračni vrtinec ter v razne živali.[3]
Ipatska kronika iz 13. stoletja navaja, da je bil Svarog, ki ga enači z grškimHefajstom (Feosta), sprva vladar vEgiptu, na prestolu pa ga je nasledil sin Sonce (Helios), ki se imenujeDažbog.[6] Po tej kroniki je bil Svarog torej bolj dejavno božanstvo. V času njegove vladavine naj bi z neba padle klešče in tako je z njim povezana veščina kovaštva.[8] Bil naj bi bog sonca, ognja in verjetno tudi domačega ognjišča.[9] pomenljive so vzporednice s finskim kovačem Ilmarinenom in z baltskim Teljavelisom, ki je skoval Sonce in ga dvignil na nebo.[10]
Svarog naj ne bi bil oče sonca in ognja: iz ljudskega pripovedištva namreč vemo, da sta bila med Slovani tudimesec inzvezda danica brat oziroma sestra soncu in ognju.[11] Potemtakem bi lahko bila Svarožičev (Svarogovih otrok) cela vrsta. Nekatere interpretacije Svaroga razlagajo kot brezdelnega boga stvarnika (deus otiosus).[3]Svarog naj bi bil breztelesen nebeški bog, tudi Ipatska kronika sporoča, da so Slovani s Svarogom imenovali nebo.[2] Zdi se, da je Svarog tudi najprimernejši nadomestek za nekdanjega indoevropskegaDyau Pater-ja, ki so ga predniki Slovanov morali poznati, in ki je bil verjetno zaradi iranskih vplivov pozabljen.[4]
O astronomskem ozadju Svarogovega kulta ne obstaja soglasje. Na osnovi Ipatske kronike nekateri v Svarogu vidijo božanstvo sonca.[6] Po Jacobsonu je Svarog povezan s sončnimIndro.[12] Po Moczynskem koren *swar pomeni tudi »sonce« [3] Vendar so pogoste tudi razlage, ki Svaroga povezujejo z Mesecem. Na to napeljuje že povezava z grškim lunarnim Hefajstom.[13]
Staroslovansko verovanje inmitologija | ||
|---|---|---|
| Pomembnejši bogovi |  | |
| Druga božanstva | ||
| Junaki | ||
| Čudežna bitja in čarobne rastline | ||
| Dobri in zli duhovi | ||
| Drugo | ||
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
