Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki poIPA. Brez ustreznepodpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namestoUnicode znakov.
Komorščino, jezikKomorskih otokov, nekateri uvrščajo med svahilijska narečja, nekateri pa jo obravnavajo kot poseben jezik.[8] V Keniji in nekaterih delih Ugande govorijo tudi mešanico svahilija in angleščine, ki se imenuješeng (sheng). V svahiliju predstavljajo 16 do 20% besedišča arabskesposojenke, vključno s samim imenom jezika svahili (ki izvira iz arabske besedesawāḥilī in pomeniobalen). Velik delež besedja arabskega izvora je posledica več stoletij trgovskih stikov med Arabci in bantujskega prebivalstva na vzhodni obali Afrike.[9]Točno število govorcev svahilija, takomaternih govorcev kot govorcev svahilija kot drugega jezika, ni znano in je predmet debat. Po različnih ocenah je skupno število govorcev od 50 do 100 milijonov.[10]
Standardni svahili pozna petsamoglasnikov:/ɑ/,/ɛ/,/i/,/ɔ/ in/u/.Samoglasniški upad ni prisoten, ne glede na mesto naglasa v besedi,[14] vendar pa se glede na trditve jezikoslovcaEdgarja Poloméja samoglasniki/ɛ/,/i/,/ɔ/ in/u/ izgovarjajo kot taki le v naglašenih zlogih. V nenaglašenih zlogih in pred prenazaliziranimi soglasniki se izgovarjajo kot/e/,/ɪ/,/o/ in/ʊ/. Polomé tudi navaja, da se/ɑ/ kot tak izgovori le zaw, v vseh drugih položajih pa kot[a].A se na koncu besede lahko izgovarja tudi kot[ə].[15] Svahilijski samoglasniki so lahko dolgi in se v takih primerih zapisujejo s podvojeno črko (primer:kondoo, v pomenuovca).
↑Ethnologue list of countries where Swahili is spoken Thomas J. Hinnebusch, 1992, "Swahili",International Encyclopedia of Linguistics, Oxford, pp. 99–106 David Dalby, 1999/2000,The Linguasphere Register of the World's Languages and Speech Communities, Linguasphere Press, Volume Two, str. 733–735 Benji Wald, 1994, "Sub-Saharan Africa",Atlas of the World's Languages, Routledge, str. 289–346
↑Prins, A.H.J. 1961. "The Swahili-Speaking Peoples of Zanzibar and the East African Coast (Arabs, Shirazi and Swahili)"
↑Mazrui, Ali Al'Amin. (1995).Swahili state and society: the political economy of an African language. East African Educational Publishers.ISBN0-85255-729-9.OCLC441402890.
↑»Swahili language«. Encyclopaedia Britannica.Arhivirano iz spletišča dne 23. julija 2019. Pridobljeno 30. januarja 2021.
↑»HOME – Home«. Swahililanguage.stanford.edu.Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2016. Pridobljeno 19. julija 2016.After Arabic, Swahili is the most widely used African language but the number of its speakers is another area in which there is little agreement. The most commonly mentioned numbers are 50, 80, and 100 million people. [...] The number of its native speakers has been placed at just under 20 million.
12Contini-Morava, Ellen. 1997. Swahili Phonology. In Kaye, Alan S. (ed.), Phonologies of Asia and Africa 2, 841–860. Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns.
