Vsociologiji jesubkulturakultura ali skupinaljudi s posebnimivzorci vedenja inprepričanji znotraj večje kulture. Bistvo subkulture, ki jo ločuje od drugi družbenih skupin, je njeno zavedanjesloga indrugačnosti v slogu, oblačilih, glasbi ali v drugih interesih. Že leta1950 jeDavid Reisman razlikoval medvečino, ki pasivno sprejema komercialno določene sloge in pomene, in 'subkulturo', ki je aktivno iskalamanjšinski slog (takrat je bil tovroči jazz), in jo interpetiral v skladu s prevračalnimivrednotami. To naj bi vodilo do tega, da občinstvo manipulira s produktom nič manj, kot on z njim.
Po navadi kultura vsebuje mnogo subkultur. Te vsebujejo velik del materinskih kultur, vendar pa so v nekaterih podrobnostih radikalno drugačne. Nekatere subkulture dosežejo tako visok status, da dobijo svoje ime.
Dick Hebidge je leta1981 opisalslog kot skupek subkulturine mode, manirizma,žargona, aktivnosti, glasbe in interesov. Subkulturni slogi se od glavnega toka razlikujejo po tem, da so izmišljene, zgrajene namenoma, za razliko od običajne.
Henbrige je menil, da imapunk subkultura enake estetične običaje, kotdadaizem insurrealizem (npr. zaponke, kljukice za perilo, britvice, tamponi, kičke... vse to se je znašlo v punk »modi«).
Sarah Thornton (1995) je poPierre Bourdieu (1986) opisalsubkulturni kapital kot kulturno znanje in proizvod pridobljeni članov subkulture, ki so si s tem dvignili status in se zato razlikujejo od članov drugih skupin.
