Glasbeni album je zbirka zvočnih posnetkov ali pesmi, ki je na voljo javnosti. Največkrat predstavlja album priročno zbirko posnetkov, ki jih distribuira istazaložba, lahko pa so pesmi na njej združene po tematiki, vzdušju, zvoku ali so celo urejene tako, da izpovedujejo enotno sporočilo ali pripovedujejo zgodbo - takšnemu albumu pravimokonceptualni album. Skupini zvočnih posnetkov pravimo album, če ima stalno sestavo (z izjemo posebnih izdaj ali ponovnih izdaj albuma z »bonus« pesmimi). Distribuirajo se lahko fizično v oblikigramofonskih,kompaktnih plošč,kaset inDVD-jev, v novejšem času pa tudi digitalno v različnih zvočnih formatih, med katerimi je najbolj prepoznanMP3. Pogosto izide album v več formatih.
Ime »glasbeni album« izvira iz dejstva, da so bili prvi albumi v obliki knjig, ki so spominjale nafotografske albume. Prvi album, ki je dobil ta naziv, je bila izdajaHrestača na štirihfonografskih ploščah založbeOdeon.[1][2] Leta1948 so pri založbiColumbia izdali prvo 12-inčno vinilno ploščo. Na vsaki strani je bilo prostora za zapis 23 minut zvoka, kar je ravno toliko, kot je bilo prostora na prvih albumih, zato se je to ime obdržalo. Iz tistega časa izvira standard 12 pesmi na album.
Tradicionalno so bili albumi dolgi med 30 minut in eno uro, odvisno odglasbenega sloga in založbe. Danes postaja z razmahom formatov, ki omogočajo zapis velike količine podatkov, predvsem pa prehoda na distribucijo pesmi preksvetovnega spleta, definicija albuma ohlapnejša. Po definiciji britanske lestvice (UK Albums Chart) je album zbirka, ki jo sestavljajo vsaj 4 pesmi ali je daljša od 25 minut.[3] Naslovnica se tradicionalno pojmuje kot neločljivi del albuma, pogosto pa ga spremlja tudi knjižica s podatki o albumu ali z besedili pesmi.
