Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Strukturalizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ta članekpotrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravilaslogovnega priročnika.Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, danam pomagaš izboljšati ta članek.

Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20. stoletja. Strukturalističnaparadigma je poleg v filozofiji zelo močna tudi v lingvistiki, sociologiji, antropologiji, zgodovini in ostalih družbenih vedah.

Zgodovina

[uredi |uredi kodo]

Ferdinand de Saussure

[uredi |uredi kodo]

Za začetnika strukturalizma veljaFerdinand de Saussure (1857 - 1913). Saussure je bil švicarski jezikoslovec, ki je za časa svojega življenja objavil le svoj doktorat. Prelomno delo Cours de linguistique générale (Predavanja iz splošnega jezikoslovja) so pravzaprav zapiski z njegovih predavanj, ki so jih šele po njegovi smrti (1916) objavili študenti. Predavanja v jezikoslovje vpeljujejo nekatere revolucionarne novosti, predvsem na področju metodologije raziskovanja in koncepcije jezika samega.Glavne Saussurove postavke so:

  1. Sistem: Bistvo jezika je v hkratnem razrezu (artikulaciji) glasovne in pojmovne materije, s čimer se vzpostavi sistem znakov, ki vzpostavljajo jezik (Saussurova metafora: znak je kot list papirja, ne moremo raztrgati ene strani, ne da bi hkrati tudi drugo). V tem sistemu znakov vladajo strukturni odnosi; s spremembo enega dela sistema se spremeni celoten sistem.
  2. Znak; označevalec/označenec: Znaki jezika so sestavljeni izoznačevalca inoznačenca. Označevalec je materialna plat znaka (fonemi), medtem ko je označenec pojmovna, idejna plat znaka.
  3. Arbitrarnost znakov: Povezava med označevalcem in označencem je arbitrarna (prim.: drevo, tree, Baum).
  4. V jeziku so samo razlike: Jezik omogočajo pomensko razločevalne glasovne enote (fonemi). Pri fonemih ni bistvena njihova materialnost (kako se tvorijo na glasovnem traktu itd.) temveč njihove razlike, binarne opozicije, prav te razlike omogočajo razločevalnost. Primer: Fonema P in B sta oba nezvočnika, ustnična zapornika, ločuje ju poteza zvenečnosti. Po drugi strani pa se fonem B od fonema D razlikuje po tem, da prvega tvorimo z ustnicami, drugega pa z zobmi (zobni zapornik). Vsak fonem je le sveženj takih razločevalnih potez, torej na fonemih ni nič pozitivnega, so le skupki negativnih lastnosti. Saussurova metafora: Znaki v jeziku so kot vlaki na voznem redu. Vlak ob 18:30 za Ženevo in vlak ob 7:15 za Pariz se ločujeta po svojem mestu v sistemu, torej po destinaciji in času odhoda, čeprav je lahko materialni nosilec v obeh primerih popolnoma identičen (isti vagoni, ista lokomotiva, isti strojevodja...)
  5. Sinhronija/diahronija: Da bi razumeli, kako jezik deluje, je treba preučevati odnose med znaki v njihovisinhroni soodvisnosti, ne pa v njihovidiahroni (zgodovinski) razsežnosti.

Roman Jakobson in ruski formalizem

[uredi |uredi kodo]

Ustanovilpraško lingvistično šolo. Formalist: Vladimir Propp, Morfologija pravljic

Claude Levi Strauss in antropologija

[uredi |uredi kodo]

Pod vplivom Romana Jakobsona je leta1949 izdalznanstveno deloElementary structures of Kinship, kjer opozarja na različnesocialne organizacije vdružbi, temelječe na binarnih opozicijah.

Roland Barthes in semiotika

[uredi |uredi kodo]

Hotel nadaljevati Saussurov projekt, po katerem je lingvistika le del obširnejše znanosti o znakih - semiotike.

Louis Althusser in marksizem

[uredi |uredi kodo]

Navezava na Marxa: Marxov epistemološki rez, teoretični antihumanizem, smrt subjekta, zgodovina kot zaporedje sinhronih struktur, koncept preloma...

Jacques Lacan in psihoanaliza

[uredi |uredi kodo]

Navezava Freuda na Saussura: Nezavedno je strukturirano kot govorica; lebdeči označevalec; Drugi govorice..

Poststrukturalizem

[uredi |uredi kodo]

Jacques Derrida, Gilles Deleuze, Julia Kristeva, Jean Baudrillard, Jean-François Lyotard,...

Strukturalizem v Sloveniji

[uredi |uredi kodo]

V Sloveniji se je strukturalizem kot paradigma, nasprotna tako uradnemu partijskemu marksizmu kot eksistencializmu in heideggerjanizmu, začel uveljavljati konec šestdesetih let, ko so ga prinesli slovenski študenti, ki so študirali v Franciji. Najbolj znanislovenski teoretiki, ki izhajajo iz strukturalizma, soMladen Dolar,Josip Rastko Močnik inSlavoj Žižek.

Normativna kontrola: Narodne knjižniceUredite to na Wikipodatkih
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Strukturalizem&oldid=4759599«
Kategoriji:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp