Stríp je verbalno-vizualni medij, sestavlja ga zaporedjesličic, ki se nizajo v pasice,besedilo je v oblačkih. Je medij medslikanico inrisanko, njegov vznik je povezan z razmahomčasopisja zamnožičnega bralca, temelji na zgodbenem in likovnem poenostavljanju.
Na Japonskem je v 18. stoletju v lesorezu prenašal ljudsko izročilo, tj. legende, mite in junaške zgodbe. V Evropi se je pojavil v 19. stoletju. Razrasel se je v začetku 20. stoletja skupaj s časopisjem. Za prvi strip veljaYellow Kid (Rumeni deček) avtorjaRicharda Outcoulta v ameriškem časopisuWorld leta 1895. Gre za kratko realistično zgodbo z otroškim junakom. Pomembni tovrstni stripi soGarfield, Peanuts, Dilbert. Nastanek stripa sovpada z nastankom filma; medija vplivata drug na drugega in si izposojata tehnične postopke.
Med svetovnima vojnima glavna oseba postane pravi junak. Zgledi so Superman, The Spirit, Batman, Kapitan Amerika, Green Lantern, Aquaman, Wonder Woman, Flash, Miki Miška, Racman Jaka. Nekateri stripi vključujejo osebe in dogodke iz zgodovine, npr. v stripu Kapitan Amerika junak pretepeAdolfa Hitlerja. V 1930. letih strip iz časopisnega podlistka, ki je bil dotlej glavni prostor njegovih objav, dozori do samostojnih objav v obliki broširanih snopičev, pozneje pa tudi do knjižnih izdaj v trdih platnicah. V 1970. letih se s področja produkcije za mladino strip razširi tudi med odrasle, odpre politične in seksualne teme in preizkuša alternativne grafične izrazne možnosti.
Zaradi nezahtevnega jezika, jasno izražene teme in bralcu prijazne kratke zgodbe je imel strip pomembno mobilizacijsko funkcijo med drugo svetovno vojno. Popularni junaki so biliTarzan (1929),Superman (1938),Batman (1939),Spider-Man (1962),Asterix in Obelix,Srečni Luka (Lucky Luke),Snoopy,Crumb,Tintin idr. Po drugi svetovni vojni junaki sodelujejo v ekipi: Fantastični štirje, Maščevalci, Liga pravice. Naslednji trend je vračanje v realizem. Pojavljajo se vsakdanji liki z realnimi težavami ali superjunaki z vsakdanjimi težavami, npr. narkomani, pojavijo se celo superjunaki kot predstavniki manjšine in njenimi identitetnimi težavami.
Tri glavne stripovske šole so ameriška (Disney in superheroji), francosko-belgijska, ki je bolj realistična (Asterix), in japonska (manga).
Zaradi cenejše produkcije v primerjavi s filmom je postal strip prostor avtorskega izražanja. Avtorski strip je pomemben segment stripovske produkcije. Po osebnem slogu je prepoznaven tudiDisneyev strip. Založbe izdajajo večja stripovska dela pod imenomgrafični romani. Junaki so danes vedno bolj vsakdanji, superjunaštvo je lahko celo ovira. Med avtorji izstopata na primerFrank Miller (Daredevil, 300, Sin City, Elektro) inHarvey Pekar.
Japonski strip (manga) se ponaša z najrazličnejšimi stripovskimi žanri za vse vrste bralcev in za vse možne teme. Zaradi ekonomične proizvodnje so cene stripov razumnejše, cele serije stripov izhajajo v trdih platnicah. Mango za odrasle kritizirajo zaradi občasno eksplicitnega nasilja in spolnosti. Pomemben avtor mange jeOsamu Tezuka (1928–1989).
V Evropi je za razvoj stripa pomembna francosko-belgijska produkcija (Asterix avtorjev Uderza in Goscinnyja). Junak britanskega stripa je Judge Dredd, stripom so sprva reklifunnies 'smešnice', ker imajo vir v karikaturah. Poznani italijanski stripovski junaki soAlan Ford,Corto Maltese,Dylan Dog,Maxmagnus,Kapetan Miki,Zagor,Tex Willer,Martin Mystère,Mister No, v Jugoslaviji je za njihove prevode skrbelPolitikin zabavnik. Inovativna skupina hrvaških striparjev je poznana pod imenom Novi kvadrat.
Liki Mikija Mustra: Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik
Predhodnik slovenskega stripa jeHinko Smrekar s svojimi knjižnimi ilustracijami, za začetnika slovenskega stripa veljaMilko Bambič s stripom (Bu-Ci-Bu) vtržaškem časopisuEdinost leta 1927. 1943 so v partizanski tiskarni Urška v Rogu tiskali mladinsko revijoSlovenski pionir s stripom Tonček pripovedujeMitje Vošnjaka in risarjaIveta Šubica, ki so ga nekoč navajali kot prvi slovenski strip. Najbolj znani stripovski avtor jeMiki Muster, ki je ustvarjal v letih 1952–1973, njegovi junaki so lisjakZvitorepec, volk Lakotnik, želvak Trdonja. Sledili soSaša Dobrila (Mačji grad),Marjan Amalietti (Maruška potepuška),Bine Rogelj (nagajivi mucek vCicibanu),Aco Mavec (Tonček Bontonček),Matjaž Schmidt (Erlšpik),Božo Kos (Kavboj Pipec in Rdeča pesa, Mihec),Marjan Manček. V 1970. letih strip ni več samo otroški in mladinski medij:Kostja Gatnik (Magna Purga, 1977), stripi vMladini (Tomaž Lavrič,Zoran Smiljanić,Dušan Kastelic,Gorazd Vahen,Gregor Mastnak,Milan Erič) -Diareja;Damijan Sovec sSimulacijo kaosa inPrvo petletko idr. Prva slovenska revija, posvečena zgolj stripom, je bilaZvitorepec (1966–73), sledil jeStripburger (od 1992). Danes strip posega tudi na področje politične karikature (Tomkaž Lavrič: Sokol in golobica), v zgodovinske pripovedi (grafični roman Zorana SmiljanićaMeksikajnarji) in stvarno literaturo (Jakob Klemenčič s stripom o življenju Alme Karlin). Stripe rišejo še Izar Lunaček, Ciril Horjak (Dr. Horowitz), Gašper Kranjc, Marko Kociper idr.
Strip, ki gradi zgodbo s podobami in minimalnim tekstom, je v poznih sedemdesetih letih 20. stoletja postal vir filmskih scenarijev ob vedno bolj razviti tehnologiji specialnih efektov. Prvi uspešni filmski superjunak je bil Superman režiserjaRicharda Donnerja. Stripovski junaki so dobili svoje risanke in se pri tem naslanjali na tehnologijo japonskemange, ki je prav tako pričela uporabljati risane filme za akcijo. Nastale so uspešne filmske realizacije uspešnih stripov (film o Batmanu, 1989,Ninja želve), a tudi nekaj neuspešnih serij (Spider-man, Kapitan Amerika). Vedno boljša tehnologija je risanko uveljavila kot pomemben segment filmske industrije. V film so pretvorili tudi pomembne modernejše stripe, npr.Alana Moora in filmaV kot vroče maščevanje in Varuhi.
