Stealth jeangleškivojaški izraz za kombinacijotaktike, metod in tehnologije, ki služi zmanjševanju opaznosti osebja, vozil in objektov za različne senzorje. Izraz se sicer najpogosteje uporablja za tehnologijo za zmanjšanjeradarske opaznosti.
Med prve metode za zmanjševanje opaznosti vojaških enot sodi maskiranje oz.kamuflaža, ki se je vvojskovanju začela uporabljati šele pred začetkom1. svetovne vojne. Namen kamuflaže je razbitje človeške silhuete in čim boljše zlivanje z okoljem, kar oteži predvsemvidno detekcijo.
Razvoj tehnologije za zmanjšanje opaznosti pa je začel dobivati zagon šele v2. svetovni vojni, ko so se razvili različni senzorji, predvsem radar.Nemci so proti koncu vojne razvili posebno oblogo, ki je sorazmerno dobro vpijalaelektromagnetno valovanje takratnih radarjev in so jo uporabljali za oblaganje stolpov svojihpodmornic (na teh podmornicah so preizkušali še posebnegumijaste obloge, s čimer so zmanjšali hrup in opaznost zasonar). Ravno tako so izdelali prototipbombnika Horten Ho-229, ki je bil zasnovan na principuletečega krila; dodatno je bil prekrit z mešanicografitnega prahu in lepila. To je omogočilo dobro neopaznost za takratne radarje, kar so s poskusi ugotovili šele po vojni.
Po koncu vojne so z razvojem te tehnologije nadaljevali vZDA, kjer so želeli zmanjšati radarsko opaznostvohunskih letalU2. V okviru teh raziskav so izdelali tudi letalo A-12, ki je bilo predhodnik nadzvočnega vohunskega letalaSR-71 Blackbird.
Vsedemdesetih letih20. stoletja se je na podlagi teh raziskav začel projektHave Blue, katerega namen je bil izdelatilovsko letalo in bombnik z zmanjšano radarsko opaznostjo. V okviru tega projekta so se močno naslanjali na teorijo zmanjšanja radarske slike, ki jo je razvilruski fizik Peter Ufimcev in je omogočalaračunalniško podprto načrtovanje novih letal. Rezultat tega projekta sta bila taktični bombnikF-117 instrateški bombnikB-2 Spirit, ki sodita med najdražja moderna letala.
Glej tudi glavni članek:Radarski presek
Zmanjševanje radarske opaznosti se izvaja zmotenjem radarja ter z zmanjšanjem radarskega preseka, ki je pasivna metoda. Slednje se danes dosega s kombinacijo oblike površine, ki preusmeri glavnino radarskega snopa stran od radarja in uporabo materialov za absorbcijo elektromagnetnega valovanja. S tem se ustvarijo področja, v smeri katerih se odboj radarskega snopa zelo zmanjša. Pri letalih je treba vseorožje spraviti v trup, enako velja tudi zaantene in ostale izstopajoče dele. Zelo podobni prijemi so uporabljeni tudi pri najnovejših tipihvojnih ladij.
Pri prvih letalih z zmanjšano radarsko opaznostjo je uporaba teh ukrepov privedla do zmanjšanja stabilnosti, ki jo je bilo treba zagotavljati umetno z uporabo sistemafly-by-wire. Poleg tega je zaradi zahteve po namestitvi orožja v trupu bojni tovor teh letal po navadi manjši, kot bojni tovor običajnih letal.
Zmanjšanje opaznosti za senzorjeIR valovanja je naslednji pomemben ukrep za zmanjšanje splošne opaznosti. Pri tem gre za metode zmanjševanja oddane toplote, ki jo v glavnem generirajo pogonskimotorji.
Priletalskih motorjih se pogosto uporabljajoturboreaktivni motorji z dvojnim obtokom (t. i.turboventilatorski motorji), pri katerih se vroči izpušni plini dodatno hladijo s tokom hladnega zraka. Pri teh motorjih po navadi ni komore za dodatno zgorevanje, saj bi uporaba slednjega povečala toplotno sliko letala. Negativna stran tega je nižjahitrost letala in zmanjšana možnost ostrejših manevrov, ki zahtevajo večjo moč motorja. Dodatno hlajenje zagotavljajo zelo široke izpušne odprtine v obliki rež, ki so lahko v smeri proti tlom zakrite s toplotno odpornimi zasloni (kot npr. pri bombniku B-2).
Metode za zmanjšanje hrupa so poleg v letalstvu predvsem pomembne za zmanjševanje opaznosti vodnih plovil (ladij in podmornic), saj pri slednjih zaradi vrtinčenja vode pri gibanju in pogonskega sistema prihaja do nezanemarljivega hrupa. Zato so površine posebej oblikovane, da se vrtinčenje čim bolj zmanjša; enaka pozornost je potrebna pri načrtovanjuladijskih vijakov, ki proizvajajo največji hrup. Poleg tega se močno uporabljajo tudi protihrupne obloge, ki dušijo ostale zvoke.
Z napredkom senzorjev je zaščita pred detekcijo različnih elektromagnetnih emisij, ki izvirajo iz elektronskih naprav na vozilu (kot so radarji,radiozveze, itd), postala zelo pomemben del zmanjševanja neopaznosti. Z uporaboFaradayevih kletk se prepreči širjenje emisij iz naprav navzven. Pri napravah, kot sta radio in radar, se uporabljajo posebne metode oblikovanja oddanih signalov tako, da jim je težko slediti oz. zvenijo kot naključne motnje.
Kmalu pozalivski vojni, kjer so bili množično uporabljeni tudi manj opazni bombniki F-117, so ostale države začele tehnologijo za zmanjšanje opaznosti jemati bolj resno in tudi načrtovati protiukrepe, ki so zasnovani na znanih omejitvah tehnologije za zmanjšanje radarske opaznosti.
Predvsem vRusiji so začeli glavnino razvoja vlagati v radarje z nižjimi frekvencami (npr. v območjuVHF), ki bi bili teoretično zmožni zaznati letala z zmanjšano radarsko opaznostjo. Pri tem so po nekaterih trditvah na področju obdelave signalov naredili precejšen napredek na področju ločevanja tarč od neželjenih odbojev (clutter), ki je bilo vedno slaba točka teh radarjev.[1]
Potencialen protiukrep bi bilo omrežje radarjev, kjer so sprejemniki postavljeni ločeno od oddajnika, saj manj opazna letala zaradi svoje oblike preusmerijo radarski snop v druge smeri, kjer bi jih lahko prestregli radarski sprejemniki in tako zaznali letalo. Izpeljanka tega principa so t. i. pasivni radarji, ki bi namesto namenskih oddajnikov uporabili kar obstoječe omrežje radijskih,televizijskih inGSM oddajnikov.[2][3]
