Srpenica | |
|---|---|
 | |
  Srpenica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati:46°17′28.42″N13°29′57.24″E / 46.2912278°N 13.4992333°E /46.2912278; 13.4992333 | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Bovec |
| Površina | |
| • Skupno | 13,23 km2 |
| Nadm. višina | 363,9 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 155 |
| • Gostota | 12 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 5224 Srpenica |
| Zemljevidi | |
Srpenica jenaseljevaškega značaja vObčini Bovec. Večji del vasi je zgrajen na ledeniških in jezerskih nanosih, del pa leži na terasastih tvorbah. Na zahodni strani vas objema hrib Pokrivnik (ime je dobil zaradi zakrivanja sonca, kar pozimi pomeni veliko manj sončnih ur), medtem ko na vzhodu nad rekoSočo gospoduje Polovnik. Sever zaključujeKanin. V naselju se prepletata alpski in mediteranski tip, kar je lepo vidno poarhitekturi. Srpenica je leta 1870 imela 158 hiš in več kot 600 prebivalcev, a slika se je močno spremenila popotresu leta 1976, ko so morali porušiti 74 domov, na ruševinah pa so zgradili nove, montažne hiše. Leta 2023 je v vasi 95 hiš in 158 prebivalcev.[2]
Ime kraja Srpenica naj bi izviralo izlatinščine, kjerstirpe pomeni 'jalovo govedo', a vir navaja, da je ta razlaga neutemeljena. Bolj verjetne so korenine v latinščini, kjer besedastirps pomeni 'drevo, grm, korenina'. Vitalijanščini se ohranja v besedisterpo, ki pomeni 'grmovje', prav tako pa iz nje izhaja tudi ladinska besedašterp, ki pomeni 'dračje'.[3] Leta 1864 je slovenski časopis omenil, da ime kraja morda izvira iz meandra v obliki srpa, ki ga okoli srpeniškega polja dela Soča.[4]
Vas Srpenica se prvič omenja leta 1285 (kotSterpenicz), a najdbe leta 2003 in 2008 potrjujejo, da so ljudje na tem območju živeli že od 6. do 4. stoletja pr. n. št.Tolminski muzej je namreč raziskal tri žarne grobove, približno 1 kilometer iz vasi. Gre za eno izmed važnejših najdiščsvetolucijske skupine. Samo zanimanje za to območje se je prebudilo leta 2003, ko so bili odkriti ostanki bronastesitule in žarnega groba.Arheologi so kasneje na najdišču raziskali še dva železnodobna žarna grobova.[5]
Na Srpenici je bila prva pošta ustanovljena leta 1869,[6] leta 1883 pa je urad začel delovati tudi kot poštna hranilnica.[7] Leta 1894 je država napeljala tuditelegraf. V časuJugoslavije je bila poštna številka 65224, od leta 1996 pa 5224. Leta 2009 jePošta Slovenije urad v vasi zaprla in uvedla premično pošto.[8]
Osnovna šola je v vasi obstajala že pred sredino19. stoletja, a ne v skladu z zakonom. Prvi stalni učitelj je postal skladatelj in organistDanilo Fajgelj leta 1888, ob uvedbi dvorazrednice pa so v poslopju sredi vasi uredili učilno.
Do leta 1923 je pouk potekal v slovenskem jeziku, dokler niso zGentilejevo reformo določili, da se v vseh osnovnih šolah poučuje v italijanščini. Po letu 1930 so v srpeniški šoli poučevali izključno italijanske učiteljice, predvsem tiste izSicilije. Sredi petdesetih so osnovno šolo ukinili, otroci pa so začeli hoditi v šolo na sosednjiŽagi. V času delovanja srpeniške šole je na njej poučevalo dvanajst v vasi rojenih učiteljev.[6]
V noči s petka na soboto, 1. aprila 1905, je v Srpenici izbruhnil požar, ki je uničil 70 hiš in pet gospodarskih poslopij. Ogenj naj bi nastal v hiši s številko 36, kjer naj bi se vnelo pepelišče, kjer je lastnica pustila oglje. Srpeniškim gasilcem, ki so takrat uradno obstajali le šest let, so pomagali tudi gasilci izKobarida inTolmina, gašenje pa je bilo oteženo zaradi močnega vetra. Vse hiše, ki so stale v smeri pihanja, so bile uničene v nekaj urah. Zgorela je tudi hiša, v kateri je imelo gasilsko društvo opremo in obleke. V dneh po požaru je vas prejela pet tisoč kron državne pomoči (slabih 40 tisoč evrov), cesarFranc Jožef pa je iz svoje privatne blagajne prispeval osem tisočakov (skoraj 64 tisoč evrov).[9]
Srpenica je prvi vodovod dobila leta 1912, ki so ga načrtovali od leta 1910, ko je občina Srpenica od države dobila 700 kron, leta 1911 pa je župan Logar razpisal dražbo. Leta 2011 je bil kanalizacijski sistem povsem obnovljen in povezan s čistilno napravo naŽagi.
10. avgusta 1914 ponoči je domaččrnovojnik blizu vasi ustrelil in na mestu ubil groficoLucy Christalnigg, ki je iz Celovca s spremstvom peljala dva avtomobila, ki ju je nameravala podariti Rdečemu križu. Ker je imela informacijo, da je prepoved gibanja v dolini reke Soče preklicana, se ni ustavila ob večkratnih pozivih orožnikov, ki te informacije še niso prejeli. Višji oficir in grofičin možOskar Christalnigg je orožnika nagradil s petimi srebrnimi kronami, ker je vestno izpolnjeval ukaze. Na mestu, kjer je bila grofica ubita, še danes stoji kamnit križ, na katerem pišeZur erinnerung an Luzy Graffin Christalnigg (V spomin grofici Lucy Christalnigg).
Srpenice vojna ni dosegla do 24. maja 1915, dva dni po vstopu Italije med državeAntante in napovedi vojne Avstriji, ko so v vas vkorakali italijanski vojaki. Vas je bila idealna za zaledje, saj je zaradi lege avstrijska artilerija ni dosegla. Okupator si je tu postavil šotore za pehoto, vile za oficirje, trafiko, tri bolnišnice in mrtvašnico, cerkev sv. Florijana pa so spremenili v skladišče. Avgusta so Srpeničane izselili v italijansko vasAžla, jeseni so jih premestili vČedad, od tam pa po različnih krajih Severne Italije. Na svoje izropane in uničene domove so se Srpeničani začeli vračati spomladi šele leta 1919, svoja polja in njive pa so našli uničene, saj so italijanski vojaki šotore postavljali na najboljših travnikih.[6]
Srpenico je v svojem dnevniku omenil tudi kasnejši italijanski diktator,Benito Mussolini, ki je zapisal, da je poleti 1915 dva meseca počival v vasiSerpenizza, preden se je nadaljevala ofenziva proti Bovcu:
V prvih mesecih vojne smobersaljerji prečkali mejo, s pesmijo na ustnicah in fanfarami na čelu bataljonov. Po dvomesečnem počitku na Srpenici smo končno dobili ukaz za nadaljevanje prodiranja in kljub vrtincu sovražnikovega topniškega obstreljevanja smo hitro osvojiliBovško kotlino in se vkopali 400 metrov za mestom, ki so gaAvstrijci skoraj povsem uničili z granatami.[10]
Leta 1976 je močan potres s serijo popotresnih sunkov prizadel deželoFurlanijo in severozahodni del Slovenije, z najmočnejšima sunkoma 6. maja ob 21:00 (magnituda 6,5) in 15. septembra ob 9:21 (magnituda 6,1). Globina žarišč je bila med 10 in 15 kilometrov, epicenter pa se je nahajal vHuminu. Srpenica je bila med vasmi, ki so utrpele največ škode. Po drugem popisu je bilo ugotovljeno, da je bilo potrebno porušiti 74 objektov, nastala škoda pa je bila vredna slabih 8 milijonov dinarjev, oziroma okrog 4 milijone evrov. Po majskem potresu je brez strehe nad glavo ostalo 198 prebivalcev, oziroma več kot 80 odstotkov krajevne skupnosti.[11]
Prostovoljno gasilsko društvo Srpenica je bilo ustanovljeno leta 1899, 30 let zaMetliko, ki je svoje društvo ustanovila prva v Sloveniji. Društvo je ob ustanovitvi štelo 54 članov, za prevoz opreme pa so skrbeli domačini, ki so imeli konje. Zavetnik društva jesveti Florijan, tudi zavetnik vaške cerkve, društvo pa se ponaša z najstarejšim še ohranjenim praporom naTolminskem. Medprvo svetovno vojno društvo ni delovalo.
Znova je oživelo leta 1919, ko so se domačini vrnili iz izgnanstva. Po letu 1922, ko so oblast prevzelifašisti, je bilo prostovoljno gasilsko društvo Srpenica nosilec slovenstva, saj novi oblasti društva ni uspelo ukiniti, kot so to storili z Bralnim društvom Stol. Tudi meddrugo svetovno vojno gasilstva v vasi ni bilo, saj so bili moški mobilizirani v italijansko vojsko ali pa so odšli vpartizane. Srpeniški gasilci so se vrnili po koncu vojne in priključitvi kJugoslaviji, svoje uniforme pa so si nadeli leta 1948.[6]
Naslednje leto so v zapuščenem hlevu uredili prostor za opremo in orodje, ki je zelo hitro zrastel v gasilski dom. Tega je spomladi 2022 nadomestil nov gasilski dom z večnamensko dvorano, ki ga je PGD Srpenica postavilo v sodelovanju zObčino Bovec na mestu nekdanje hale podjetja TKK sredi vasi.[12]
Župnijska cerkev, ki stoji sredi vasi, je posvečenasv. Florijanu, v sedanji podobi pa je bila zgrajena leta 1755; prvotna gotska cerkev pa je bila na istem mestu zgrajena nekje po letu 1474.[13] Duhovnija se omenja leta 1755, leta 1894 so jo iz vikariata povzdignili v kuracijo,[14] župnija pa je postala leta 1930.[15]
Močno je bila poškodovana vpotresu leta 1976, med katerim se je izgubil tudi kamen z letnico zidave. Obnovljena je bila štiri leta kasneje. Druga obnova je bila končana leta 2012 popotresu 2004, pri sanaciji pa so ob državi pomagali tudi domačini in gasilci.[16] Obnovljena je bila tudiPlečnikova strešna kritina, ki je podobna tisti na cerkvi naLjubljanskem barju ali na ljubljanski tržnici.
V središču vasi stoji spomenik, posvečen vaščanom, ki so padli v drugi svetovni vojni. Zanj je načrt narisalJože Plečnik, ki je pri tem sodeloval zNatašo Štupar Šumi. Kamniti spomenik, ki stoji na kamnitem kvadru, ima obliko stebra, navzgor pa se zaključuje v stožcu. Na njem so vklesana imena padlih, nad katerimi so izklesani štirje venci. Odkrili so ga leta 1951.[17]
Tovarna kemičnih izdelkov TKK Srpenica, najpomembnejši delodajalec okoliškim prebivalcem, je bila ustanovljena konec leta 1947[18], a njene korenine segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko so blizu Srpenice našli nahajališčekrede. Podjetni domačini so kredo kopali, sušili in prodajali vItalijo vse do prve svetovne vojne, med obema vojnama pa se na območju današnje tovarne začeli rasti objekti za sušenje in transport.
Leta 1923 je italijanski podjetnik Giussepe Savornjan iz Krmina od Občine Bovec zakupil zemljišče in leta 1934 zgradil prvo barako za sušenje krede in do začetka druge svetovne vojne so na kraju blizu današnje tovarne zrasli številni tovarniški objekti. Po vojni in priključitvicone A k Jugoslaviji je Krajevni ljudski odbor Srpenica ustanovil podjetje "Kreda", v katerem je sprva delalo šest delavcev in se v naslednjih desetletjih počasi širilo.[19]
Leta 1971 se je podjetje iz "Kreda" preimenovalo v "TKK", štiri leta kasneje pa so se pridružili Heliosu Domžale. Dotlej so bili različni obrati razseljeni po vsej vasi, v sedemdesetih pa so večino dejavnosti preselili na eno lokacijo. Leta 1987 se je podjetje osamosvojilo, leta 1990 pa je postaladelniška družba. V zadnjih 20 letih so svoji proizvodni liniji dodali ogromno novih izdelkov, podjetje pa se cel čas razvija.[20] 17. junija 2013 je belgijska družbaSoudal postala nova lastnica podjetja, ko je na dražbi kupila 92,49-odstotni delež.[21] Leta 2018 je podjetje zgradilo nov logistični center.
V nadaljevanju so našteti pomembnejši ljudje, ki so se rodili, umrli, ali pa zgolj delovali na Srpenici.
Predstavnosti o temiSrpenica v Wikimedijini zbirki