Sporofit alisporogon[1] jediploidnimnogoceličnirastlinski osebek, katerega prva faza je diploidnazigota, ob zrelosti pa prekomejotske delitve proizvedehaploidnespore.[2]Sporangij[1] alitrosovnik[3][4] je struktura na sporofitu, v kateri se tvorijo spore ali trosi.[1] Za rastline in nekatere drugeevkariontske organizme (recimoalge[5] inglive[6]) je značilenživljenjski cikel, v katerem se izmenjujetanespolna generacija, ki je diploidna (tj. sporofit), inspolna generacija, za katero je značilna haploidnost (tj.gametofit).[7] Ta proces imenujemometageneza oziroma prerod ali menjava generacij.[1] Izraz sporofit izvira iz grških besedspora (seme, setev)[8] inphyton (rastlina)[9].[10]
Sporofit predstavlja diploidno fazo v življenju rastlin,[7] ki nastaja z združitvijo dveh raznospolnih gamet oziromaspolnih celic (moškespermalne celice in ženskejajčne celice). Na sporofitski rastlini se tvorijo posebni razmnoževalniorgani, ki se imenujejo sporangiji. V teh strukturah se nahajajo diploidne celicesporocite ali materinske spore, ki doživijo redukcijsko delitev (mejozo), v okviru katere nastajajo spore, ki so haploidne (ploidnost se zaradi mejoze razpolovi).[11] Ker so takšne spore posledica mejotske delitve, jim pravimo tudi mejospore (meiospore),[1] sporangiju pa mejosporangij (meiosporangij).[12] Ob zrelosti sporangiji sprostijo spore, ki se nahajajo v njihovi notranjosti.[11]
Metageneza rastlin je zelo variabilna in tudi pri sporofitih različnihtaksonov se lahko pojavljajo razlike. Tako se pri nekaterih rastlinah izvajahomosporija (tudi izosporija), v okviru katere se v sporangijih zgolj enega tipa tvorijo enake spore. Nasprotje so organizmi, kjer zasledimo tako imenovanoheterosporijo (tudi anizosporijo), za katero je značilno, da nastajata dva tipa spor. Prve, ki jih imenujemomikrospore, so manjše in se razvijejo v moško determiniran gametofit. Drugi tip spor predstavljajomakrospore (tudi megaspore), ki so precej večje od moških spor, in so osnova za nastanek žensko determiniranega gametofita.[11][13] Sporangiju, v katerem nastajajo mikrospore, rečemo mikrosporangij. Nasprotno je makrosporangij (tudi megasporangij) mesto nastanka makrospor.[14] Homosporija je precej pogosta med nižjimi rastlinami (npr.preslice[13]) in nekaterimi evkarionti (recimoalgami), medtem ko so heterosporne rastline predvsemsemenke, pa tudi redke nižje rastline (recimo drežice, redSelaginellales[15], in vodne praproti,Salviniales[16]).[11][13] Homosporija naj bi bila izvorna strategija razširjanja, ki se je nato pri določenih taksonih razvila v heterosporijo.[17]
Veliko raznolikost je mogoče zaslediti tudi v odnosih med sporofitom in gametofitom različnih taksonov. Pri mnogih algah so sporofiti in gametofiti ločeni neodvisni organizmi, ki so si lahko podobni ali ne. Zabriofite (mahove,jetrenjake inrogovnjake) je značilen manj razvit sporofit, ki je življenjsko odvisen od gametofita. Četudi je sporofit mahov in rogovnjakov sposoben izvajanjafotosinteze, za nemoteno rast in razvoj potrebuje vodo ter hranila, ki jih zagotavlja gametofit.[18][19][20] Drugačno razmerje velja med gametofitom in sporofitomvišjih rastlin, kjer so gametofiti manj razviti, četudi so v geološkem obdobjudevona nekatere višje rastline imele obe fazi ekvivalentni.[21] Zevolucijskim razvojem rastlin je sporofit postajal pomembnejši in pri vseh višjih rastlinah je prav diploidna, nespolna sporofitska generacija dominantna.[22]
Haploidne spore, ki z mejozo nastajajo v sporangijih diploidnih sporofitov, na ustreznem rastnem substratu poženejo večcelični gametofit. Pri tem se celice delijo zgolj zmitotskimi delitvami, pri katerih se ploidno stanje ne spreminja. Gametofit je spolna in haploidna generacija, na kateri nastajajo haploidne gamete (spolne celice), nakar se raznospolne gamete spojijo in nastane zigota, ki je diploidna. Iz zigote z mitotskimi delitvami zraste nov sporofit in cikel se ponovi.[11]
| Področja botanike |
|    | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Rastlinski taksoni | ||||||
| Organi rastlin | ||||||
| Rastlinske celice |
| |||||
| Procesi v rastlinah |
| |||||
| Razmnoževanje rastlin | ||||||
| Življenjska doba | ||||||
| Taksonomija rastlin | ||||||
| Drugo | ||||||
