Spodnja votla vena (latinskovena cava inferior), tudivelika spodnja dovodnica,[1] je velikavena, ki nosi deoksigeniranokri iz spodnega in srednjega dela telesa v desnipreddvor srca. Stene so rigidne in ima zaklopke, ki preprečujejo retrogradni tok krvi. Navadno nastane z združitvijo desne in leveskupne črevnične vene (venae iliace communis) na višini petega ledvenegavretenca.
Izmed obeh votlih ven je spodnja votla vena nižja. Votli veni sta dve veliki žili, ki prenašata deoksigenirano kri iz telesa v srce: spodnja votla vena prinaša kri iz spodnje polovice telesa, medtem kozgornja votla vena (latinskovena cava superior) iz zgornje polovice.
Je velika retroperitoneala vena, ki leži posteriorno za abdnominalno votlino in teče desno odhrbtenice. V desni preddvor vstopa na spodnji desni zadajšnji strani srca.
Ime izhaja izlatinščine: vena –žila, cavus – prazen.
Spodnja votla vena nastane z združitvijo leve in desne skupne črevnične vene na višini vretenca L5 in prinaša zbrano kri v desni preddvor srca. Pridružita se ji tudivena azygos (ki teče po desni strani hrbtenice) in venozni pletež hrbtenjače.
Diafragmo prehaja skozi foramen venae cavae na višini vretenca T8.
Ker spodnja votla vena leži desno od sredine, pritoki niso vedno simetrični. Z desne se neposredno drenirajo gonadne vene in suprarenalne vene. Z leve se drenirajo posrendo preko renalne vene, ki se zliva v spodnjo votlo veno. Lumbalne vene in jetrne vene se navadno drenirajo neposredno v spodnjo votlo veno.
V zarodku sta spodnja votla vena in desni preddvor srca ločena z zaklopko spodnje votle vene, znano tudi kot Evstahijeva zaklopka. Pri odrastlih je ta zaklopka zakrni ali pa ostane majhna duplikatura endokardija.
Spodnja votla vena redko varira v velikosti in položaju. V transpoziciji velikih žil lahko leži levo od hrbtenice. Lahko jo nadomeščata tudi dve žili, ki potekata pod nivojem ledvičnih.
Zdravstvene težave povezane s spodnjo votlo veno so ponavadi povezane s stiski žile (rupture so redke zaradi nizkega intraluminalnega pritiska). Tipični vzroki zunanjih pritiskov so povečana aorta (abdominalna aortna anevrizma), nosečnost (aortokavalni kompresijski sindrom) in abdominalna maligna obolenja, kot so rak debelega črevesja, rak ledvičnih celic ter rak jajčnikov.
Zapora spodnje votle vene je redka in se jo obravnava kot za življenje ogrožujoče stanje. Povezujemo jo z globoko vensko trombozo, IVC filtri, presaditvijo jeter in kirurškimi postopki kot je vstavitev katetra v femoralno veno.
Veje spodnje votle vene
Poškodbe spodnje votle vene so običajno usodne zaradi prekomerne krvavitve.
↑Susan Standring, ur. (2008).Gray's anatomy : the anatomical basis of clinical practice (40 izd.). London: Churchill Livingstone.ISBN978-0-8089-2371-8.