Nekateri raziskovalci v tem rodu priznavajo dve vrsti,S. aegyptiacus inS. maroccanus, drugi so mnenja, da je bila do zdaj najdena le ena vrsta (S. aegyptiacus), ki ji pripadajo tudi fosilni ostanki izMaroka, najdeni nekaj let kasneje.[2] RodovaSigilmassasaurus inOxalaia del paleontologov obravnava kot sinonim vrsteS. aegyptiacus.[3]
Spinozaver spada med največje znane mesojededinozavre; po podatkih iz leta 2018 naj bi bil dolg od 15 do 16 metrov in težak od 7,1 do 8,3 tone, kar ga uvršča v kategorijo, v katero spadajo teropodi rodovTyrannosaurus,Giganotosaurus inCarcharodontosaurus.[4][5] Njegovalobanja je bila podolgovata, ozka in na pogled podobna lobanjamkrokodilov, s katerimi si je prav tako delil ravne zobe stožčaste oblike. Imel je razmeroma velike in robustne prednje okončine, na katerih so bili trije prsti in en povečan krempelj. RodSpinosaurus je prepoznaven po povečanih hrbtnihvretencih, ki so gradila strukturo jadra in so bila najverjetneje med seboj povezana s kožo. Jadro je morda uporabljal tudi kot sredstvo za uravnavanjetelesne temperature ali za razkazovanje pred tekmeci in samicami.[6] Njegove noge so bile precej kratke, kar je posledica specifičnega življenjskega sloga, ki je vključeval lov v vodi in tako potrebo po zmanjšanemuporu med plavanjem. Raziskave, objavljene v aprilu leta 2020, kažejo, da je imel tudi njegov rep podaljšanavretenca in je tako zgledal kot rep modernihmočeradov terkrokodilov, služil pa naj bi poganjanju med plavanjem.[7][8] Del strokovnjakov se z modelom spinozavra kot aktivnega vodnega plenilca ne strinja, v študiji, objavljeni januarja leta 2021 pa način lova tega dinozavra primerjajo sštorkljami inčapljami, ki stojijo na bregu ali v nizki vodi in plenijo mimoidoče ribe.[9][10]
Za zdaj sta bili poimenovani samo dve vrsti roduSpinosaurus:Spinosaurus aegyptiacus in večinoma nepriznanaSpinosaurus maroccanus. Rodovno ime,Spinosaurus, se nanaša na izrazito podaljšanahrbtenična vretenca.[11]
Prvi opisanifosili so bili najdeni v začetku 20. stoletja. Leta 1912 jeRichard Markgraf v zahodnem Egiptu odkril del okostja velikega teropoda. Tri leta kasneje je vrsto opisal in poimenoval nemški paleontolog Ernst Stromer.[11][12]
VrstoS. maroccanus je leta 1996 opisal kanadski paleontologDale Russell, pri čemer se je skliceval na dolžino vratnih vretenc najdenega okostja, ki se je razlikovala od dolžine pri prvotno opisani vrsti spinozavra. Danes je priznana le prva vrsta, saj naj bi po mnenju mnogih strokovnjakov dolžina vratnih vretenc pri posameznih osebkih variirala in to ne predstavlja zadostnega dokaza za novo vrsto. Dodatne raziskave otežuje dejstvo, da so bili fosilni ostankitipskega primerka uničeni v drugi svetovni vojni in tako natančna primerjava ni mogoča.[13][14]
Marcos Sales,Cesar Schultz in sodelavci so v študiji iz leta 2017 predlagali spodnjikladogram, po kateremjužnoameriški rodoviAngaturama, Irritator inOxalaia spadajo med poddružini Baronychinae in Spinosaurinae. To hkrati nakazuje, da morda poddružina Baryonychinae nimonofiletska, kot se je poprej predvidevalo.[16]
Funkcija dinozavrovega jadra ni popolnoma jasna, obstaja pa več različnih hipotez. Po eni izmed njih naj bi ta struktura služila uravnavanjutelesne temperature, saj je imela veliko površino in bi prepletena s številnimižilami lahko učinkovito absorbiralatoploto. Ta razlaga predvideva, da je bila žival le delnohomeotermna in je živela vhabitatih, kjer so se ponočitemperature precej znižale. Hkrati je možno, da je jadro namesto absorpcije toplote služilo njenemu oddajanju v okolje in tako skrbelo, da se spinozaver ob prevelikih naporih in visokih temperaturah ni pregrel, kar je pogosta težava velikihsesalcev v toplejših podnebjih.[18]
Po alternativni hipotezi, ki jo je leta 1997 postavil paleontologJack Bowman Bailey, naj bi imel spinozaver veliko grbo, polno maščobnegatkiva, ki je delovala kot zaloga energije in izolacijska pregrada. Obenem naj bi hodil po štirih nogah namesto po dveh. Slednja hipoteza danes ne velja več in večinsko mnenje strokovnjakov je prisotnost hrbtnega jadra.[18][19][20]
Veliko paleontologov meni, da je jadro služilo tudi kot struktura za razkazovanje samcev pred samicami. Ta taktika je namreč prisotna pri več živalskih vrstah, še v posebno veliki meri pa se pojavlja pripticah. Zagovornik te hipoteze, Stromer, je hkrati predlagal, da se samci in samice razlikujejo po dolžini hrbtnih vretenc in tako izkazujejo vidnospolno dvoličnost.[12]
Gimsa in sodelavci so v raziskavi iz leta 2015 spinozavrovo hrbtno jadro primerjali shrbtno plavutjo pri ribahmečaricah, kjer ta služi hidrodinamičnim namenom. Po predvidevanjih tega znanstvenega članka naj bi morfološke značilnosti spinozavrovegaokostja kazale na način lova, ki se v podobni obliki pojavlja pri mečaricah. Jadro bi tako poleg olajševanja plavanja služilo tudi zganjanju plena, z udarci vzdolžno podaljšanega repa in vratu pa bi spinozaver plen omamil, morda pa tudi poškodoval ali ubil.[6]
Spinozaver ni prviplazilec, pri katerem se je pojavila struktura iz povezanih in podaljšanih hrbtnih vretenc. Fosilne ostanke, ki nakazujejo na posedovanje jadra, so našli že pri rodovih edafozaver (Edaphosaurus) in dimetrodon (Dimetrodon), ki sta živela v obdobjupaleozoika in spadata medsinapside, sesalcem podobne plazilce. Nekoliko debelejša podaljšana hrbtna vretenca je imelrastlinojediigvanodontOuranosaurus, ki je sicer živel nekaj milijonov let pred spinozavrom, a je prebival v podobnem habitatnem tipu, iz česar nekateri strokovnjaki sklepajo, da je jadro rezultatkonvergentnega evolucijskega razvoja, ki so ga sprožili podobniokoljski dejavniki.[21][22][23]
Danes se modele spinozavra vselej prikazuje v značilni pokončni dvonožni drži teropodov, čeprav obstajajo utemeljeni dvomi na podlagi fosilnih ostankov, ki kažejo drugače. Že kmalu po odkritju prvih fosilnih ostankov tega dinozavra se je predvidevalo, da je bil tetrapod, tako kot po izgledu precej podobni dimetrodon, za katerega je sicer danes znano, da spada med sinapside (sesalcem podobne plazilce) in ne dinozavre.[24] Nekaj let kasneje je odkritje spinozavrovega sorodnika iz roduBaryonyx povzročilo, da so fosilne ostanke znova preučili in sklenili, da je bil zgolj občasen tetrapod. Velik vpliv na hipotezo o štirinožni hoji je imel paleontolog Bailey, ki je hkrati zagovarjal prisotnost velike maščobne grbe in ne hrbtnega jadra.[25][20]
Tudi v enaindvajsetem stoletju se razprava o spinozavrovi drži še nadaljuje, saj so leta 2014 Ibrahim in sodelavci opisali nove fosilne ostanke ter v svoji študiji predlagali, da je težišče tega teropoda pomaknjeno nekoliko naprej in je bil zatorej dinozaver slabo prilagojen izključno dvonožni hoji ter je najverjetneje po kopnem hodil s štirimi nogami.[4] PaleontologJohn Hutchinson o tej hipotezi dvomi, saj so se Ibrahim in sodelavci pri raziskovanju posluževali novih fosilnih ostankov, ki naj bi bili varljivi.[26] Hkrati je kritiko izrazilScott Hartman, ki trdi, da naj bi bile kosti nog in bokov napačno izmerjene in zato ne ustrezajo prej objavljenim podatkom.[27] Študija iz leta 2018 je pokazala, da je bil spinozaver najverjetneje zmožen dvonožne hoje, težišče pa naj bi bilo precej nižje bokom, kot to predvideva Ibrahim. Razprava o spinozavrovi drži še vedno poteka, saj so obema predvidevanjema nasproti postavljeni utemeljeni protiargumenti.[5]
Za zdaj ni povsem jasno, ali je bil spinozaver predvsem kopenskiplenilec ali pa se je večinsko prehranjeval z ribami. Na slednje nakazuje njegovamorfologija; podolgovata lobanja, visoko dvignjene nosnice in zobje stožčaste oblike. Hipotezo, da so pripadniki družine spinozavridovribojedi (ihtiofagi ali piskivori), sta predlagala paleontologaA. J. Charig inA. C. Milner, ki sta se ukvarjala z rodomBaryonyx. V znanstvenem članku sta to domnevo podprla z anatomsko podobnostjo dinozavra inkrokodilov, hkrati so bile skupaj s fosilnimi ostanki najdene tudi ribje luske z vidnimi znaki delovanjaželodčne kisline.[28] Pokazatelj plenjenja na kopnem so kosti mladegaigvanodona in kosti nedoločene vrste pterozavra, ki sta bila prav tako najdena s fosilnimi ostanki teropoda roduBaryonyx.[29] Nasprotno naj bi spinozaver živel podobno kot modernigrizliji; prevladujoč delež plena so predstavljale ribe, občasno se je hranil zmrhovino ali manjšim plenom. V sušni dobi se je morda prehranjeval s pterozavri.[30][31] V študiji iz leta 2009 so Dal Sasso in sodelavci izvedli rentgensko slikanje spinozavrove lobanje ter zaključili, da naj bi ta imel na gobcu posebne receptorje, s katerimi je lahko zaznaval plen.[32][33]
Predvideva se, da so spinozavri, tako kot ostale vrste dinozavrov, leglijajca, ki so bila podobna ptičjim (z razmeroma trdno lupino in suho zunanjo površino), a precej večja. Najverjetneje jajc niso valili, ker so bili pretežki in bi jih s svojo težo poškodovali. Morebiti pa so svoja gnezda prekrivali z rastlinskim materialom.[21] Mladiči spinozavra naj bi prilagoditve na deloma vodni način življenja pridobili že v zgodnji fazi svojega razvoja. Trenutno najmanjši najden fosil, ki pripada spinozavru, meri 1,78 metra in je na pogled podoben odraslemu osebku, a je veliko manjši.[34]
O spinozavrovemu habitatu se trenutno pojavlja še veliko vprašanj; zagotovo je naseljeval velik del današnje Severne Afrike. Najdišča, kjer so bili fosilni ostanki tega teropoda najdeni, so stara od 112 do 93,5 milijonov let, nekaj potencialnih fosilov pa izvira od drugod.
Večjo prepoznavnost javnosti je spinozaver pridobil leta 2001 po izidu filmaJurski park 3, ko se je pojavil v vlogi glavnega antagonista. Ustvarjalci so si namreč v filmu želeli prikazati plenilca, ki bi lahko premagaltiranozavra in je posledično nastala slavna scena, ki prikazuje spopad med dvema teropodoma in v kateri zmaga spinozaver.[38]
V sodobnem času postaja hobi zbiranja fosilov vedno bolj dostopen in popularen, saj so bili mnogi fosilni ostanki najdeni v velikih količinah in se tako ne uporabljajo več zgolj za preučevanje in hranjenje v muzejih, temveč so naprodaj zbiralcem. Med množico avtentičnih fosilov, ki se prodajajo tudi po precej nizkih cenah, je določen delež ostankov dinozavrov. V mnogih najdiščih so bili najdeni spinozavrovi zobje, kar jih uvršča med ene izmed najbolj popularnih in cenovno dostopnih začetnih fosilov vsakega zbiratelja. Nasprotno je bilo do sedaj najdenih le malo ostankov kosti tega dinozavra.[39][40][21]
.png)
.png)
