 | Ta članek Ta članekje napisan kotosebno razmišljanje ali esej in ne kot enciklopedičen opis. Prosimo,pomagajte nam ga izboljšati tako, da ga znova napišete venciklopedičnem slogu.(avgusta 2015) (Spoznajte, kdaj in kako odstraniti to sporočilo) |
Filmska glasba jeglasbeno delo, napisano za spremljavofilma, delzvočne podlage filma.
Film je sintetična zvrst: združujeliterarno ustvarjanje,dramsko igro inglasbeno umetnost, pri tem pa uporablja vsa tehnična sredstva, ki so na razpolago za ustvarjanjeiluzije resničnosti, od studijske tehnologije doračunalniške animacije.
Razmerje med filmom in glasbo je bilo tesno v vseh obdobjih filmske zgodovine. Filmska glasba pa je v mnogočem odpirala nove možnosti sami glasbeni umetnosti, saj so v filmskihpartiturah skladatelji že v zgodnjem obdobju filma uporabljalizvočne učinke, ki so postali legitimno zvočno gradivo v delih skladateljev t. i.resne glasbe šele v 2. polovici20. stoletja.
Filmsko glasbo so ustvarjali največji mojstri klasične glasbe, med njimiSergej Prokofjev,Dmitrij Šostakovič,Erich Wolfgang Korngold,Jacques Ibert,Kurt Weill,George Gershwin,Aaron Copland,Benjamin Britten,Georges Auric inGoffredo Petrassi. Filmski ustvarjalci so glasbo uporabljali, da bi podkrepili filmsko sporočilo, razvila pa se je tudi posebna zvrst filma,glasbeni film, v katerem je glasba po pomenu vsaj enakovredna filmski fabuli. Mnogo filmskih umetnin je tudi posvečeno prav glasbi inglasbenikom, na primer:AmadeusMiloša Formana,Učiteljica klavirjaMichaela Hanekeja,In ladja greFederica Fellinija terJesenska sonataIngmarja Bergmana. Vse najbolj znaneopere so bile posnete tudi v filmski obliki.
Filmska glasba se je razvila v posebnoglasbeno zvrst. Filmske partiture so samostojnaglasbena dela in nekatere med njimi so prav v konici razvoja sodobne glasbe. Mojstri kot soJohn Williams,Maurice Jarre,John Barry,Carl Davis,Mikis Theodorakis,Michel Legrand,Nino Rota,Riz Ortolani,Ennio Morricone,Henry Mancini,Andrew Lloyd Webber,Vangelis inPhilipp Glass so se prebili v prvo vrsto ustvarjalcev filmske glasbe. S filmskimi izdelki so svojo kariero dopolnjevali prvorazrednipop zvezdniki odElvisa Presleya doBeatlov,Pink Floydov inMadonne.
Glasba v filmskem delu odmerja ritem dogajanja, določa občutek za prostor, podčrtuje dramatičnost situacij, predvsem pa vpliva na čustva gledalcev in poslušalcev. Pomen latinske besede »e-motio« ponuja razlago čustvovanja kot premikov vduševnosti, ki so posledica zaradi zunanjega dražljaja porušenega duševnega ravnovesja. Ko subjekt iz porušenega ravnovesja izvirajoče duševne napetosti ne more izravnati s takojšnjo akcijo, nastopi odloženo izravnavanje te napetosti, ki mu pravimočustvo. Osnovni vzorec glasbe je prav igramelodičnih,harmonskih,ritmičnih,dinamičnih in barvnih napetosti ter njihovih umetelno zadrževanih razrešitev. Ta strukturna enakost omogoča glasbi, da brez posrednikov spregovori človekovim čustvom. Glasbo najpogosteje dojemamo kot govorico čustev.
