 | Ta članekni napisan venciklopedičnem tonu, ki se uporablja v Wikipediji. Za predloge glejtevodnik Wikipedije za izboljšanje člankov.(mesec ni naveden) |
 | Članeknenavaja nobenegavira. Prosimo, pomagajte gaizboljšati z dodatnimizanesljivimi viri. Vsa sporna vsebina, ki nipreverljiva, se sme kadar koli odstraniti.(mesec ni naveden) |
Sodobna umetnost je umetnost, ki nastaja sedaj. Ustavrjajo jo sodobniki, ki iščejo nove izrazne poti, na novo opredeljujejo vlogoumetnosti, vpeljujejo nove načine organiziranja umetniškega okolja in podpornega sistema. Podoben pomen imata izraza aktualna umetnost in nova umetnost. Aktualno umetniško delo ima današnji značaj, odraža današnjodružbo. Sodobniumetniki pozorno opazujejo čas, v katerem živijo in se odmikajo od spoznanj infilozofije predhodnega obdobja ali jih v celoti zavračajo. Prihajajo zumetniških akademij ali drugih področij. Umetniki, ki so bili v svoji karieri nosilci sodobnosti, v pozni starosti običajno ne ustvarjajo več sodobne umetnosti. Pojem sodobna umetnost ne označuje nekega določenega stila in/ali tehnike vezane na določeno časovno obdobje, pač pa trenutno porajajočo se umetnost ne glede na stil, tehniko in medij izražanja.
Oris dogajanja na Slovenskem je podan v člankuSodobna umetnost v Sloveniji. Naše prislovično zamujanje se je zaradi globalizacije in hitrega razvoja tehnologije zmanjšalo na minimum.
Definicija, kaj je sodobna umetnost se seveda z minevanjem časa neprestano spreminja. Kar je sodobno danes, jutri ne bo več. Na splošno velja, da je bilaModerna umetnost (moderno pomeni sodobno) spostmodernizmom sodobna še v 80. letih dvajsetega stoletja, ko se je začel uveljavljati izraz sodobna umetnost (angl. contemporary art), da bi dokončno označil prelom z načeli modernizma. Umetniki so se odvrnili od golega raziskovanja izraznih medijev ineksperimentiranja, zavrnili so izvzetost umetnost iz družbe in njeno posvečeno pozicijo. Obrnili so se k družbi, ki se je razvijala pred njihovimi očmi. Za umetniško izražanje so začeli uporabljati zelo različne medije, ki jih je prinesel razvojtehnologije:kopirni stroj,računalnik,video,internet. Umetnik ne goji več svojega stila v enem mediju, pač pa svobodno izbira in menjava izrazna orodja glede na temo, ki jo želi predstaviti. Zopet želi pripovedovati. Izzgodovine jemlje, kar mu osebno streza in mu omogoča boljše podajanje izbrane teme. Na primer: izkonceptualizma moderne dobe se je razvilneokonceptualizem. Obrne se kpubliki in jo aktivno vključi v nastajanje enkratnega umetniškega dela (relacijska umetnost) ali postane socilno angažiran umetnik,aktivist.
Sodobni umetnik se na nov način vključuje v kulturno-ekonomski sistem. V času začetkov moderne umetnosti so predvsem zasebni galeristi inzbiratelji omogočali mladim umetnikom, nosilcem sprememb, ustvarjanje in uveljavitev. V drugi polovici 20. stol. so začele posameznedržave podpirati in uveljavljati svoje umetnike. Razmahnile so se velikerazstave in nagrade. Uveljavil se je kulturniimperializem. Ustanovljeni so bili veliki modernimuzeji ingalerije, ki so odkupovali dela izbranih umetnikov (praviloma velikih dimenzij) in jih tako uveljavljali po celem svetu. Muzeji moderne umetnosti so postali prenapolnjeni, umetnost in potrebe umetnikov so se spremenile. Pojavili so se noviteoretikikuratorji, ki so organizirali velike razstave na določeno temo v skladu s svojim videnjem sveta in nanje vabili umetnike iz mednarodnega prostora ter pri tem uveljavljalji svoje umetnike. Vzporedno z večanjem vpliva umetniških inštitucij v sodelovanju z velekapitalom so umetniki zavzeli kritično držo do umetniškega sistema in ištitucij na sploh.
Ob izteku 20. stol. je po vsem svetu izbruhnila gradnja muzejev sodobne umetnosti, ali z atraktivno prenovitvijo opuščenihtovarniških hal ali nadvse drzne in inovativearhitekturne zasnove. Ti muzeji izbranim umetnikom velikokrat omogočajo njihovo umetniško produkcijo, jih povezujejo s (potujočimi) teoretiki,kustosi in kuratorji, jih pošiljajo na mednarodefestivale in jih povezujejo z domačo publiko. Na drugi strani so se začeli lokalni umetniki povezovati med seboj in delovati v skupnihneprofitnih prostorih zaprodukcijo umetnosti (artist-run spaces). Te skupnosti so začele graditi svojo neodvisno mrežo povezav s podobnimi skupnostimi v mednarodnem prostoru, kar je z razmahom interneta postalo zelo enostavno in plodno.
Nova tehnologija je tudi pospešila umetniške težnje po nematerialnosti - odpovedi materialni produkciji (kritikapotrošniškehiperprodukcije). Kot nasprotje temu se je v tretjem tisočletju za umetnost, ki ponovno bazira na ročnih spretnostih, pojavilo novo imepost-sodobna umetnost (angl. post-contemporary) na kratkoPo-co.
Veliko umetnikov, ki želi ohranjati estetske norme in ročno obdelavo materialov, se preusmerja vkreativne industrije, k čemur jih vspodbujajo družbene razmere. Saj oblasti rade namenjajo opuščene industrijske obrate (mestne predele) predelavi v lokalno obarvana nakupovalna središča, ki obiskovalcem (turistom) ponujajo unikatno in umetelno izdelane predmete. Tako lahko opažamo, da seEvropa spreminja v kulturni zabaviščni park zaturiste , kjerkulturne ustanove skupaj skmečkim turizmom prikazujejo nekdanje življenje Evropejcev in skrbijo za vsestransko udobno bivanje turistov na stari celini. Kot običajno ta model Evropejci izvažajo po celem svetu in s tem blažijo naraščajočo brezposelnost post industrijske dobe. Iz tega vidimo, da umetnost enako kot v preteklosti podpira aktualne družbene razmere, jih pomaga vpeljevati in jih udomačuje.
