Les smreke je svetlo rumenkaste barve po celotni prostornini debla. Beljava in jedrovina se barvno ne ločita. Poskobljan les ima vonj po smoli, pogosto pa se pojavljajo tudi smolni žepki.Od lesajelke (Abies Alba) se loči le po vsebnosti smolnih kanalov, ki jih jelovina nima.
Smreka je hitro rastoč iglavec stožčaste oblike z razvejano krošnjo. Krošnja je sestavljena iz ukrivljenih vej, na katerih rastejo temno zelene iglice. Iglice so dolge od 10-25 milimetrov, ter so ravne. Na koncu vej rastejo spodaj podolgovati storži, ki visijo navzdol z vej. Deblo je podolgovato. Les je rdečkastobel, v notranjosti pa se beljava ne loči od črnjave. Poskobljan les ima vonj po smoli, pogosto pa se pojavljajo tudi smolni žepki (luknja diskaste oblike napolnjena s smolo). Od lesajelke se loči le po vsebnosti smolnih kanalov, ki jih jelka nima. Maksimalna višina je od 20 do 30 metrov, širina pa od 5 do 7 metrov. Lubje je smolnato in rdečkastorjave barve ter je zelo hrapavo. Korenine rastejo plitvo pod površjem, zato jo močnejši veter ali težak sneg lahko prevrneta ali odlomita. Kakor vemo pa so smreke golosemenke, se pravi da imajo storže, ki so pri smreki podolgovati ter bolj tanki. V teh visečih storžih pa ležijo krilata semena. Storži so sprva zeleni in trdo zbiti. Ko jeseni dozorijo, postanejo rjavkasti. V toplih dneh se luske na storžih razmaknjeno, semena pa raznese veter. Če jih odloži na primerna tla, iz njih zrastejo nova drevesa.
Droga (sveži smrekovi vršički) vsebuje lahko hlapljivo olje, vitamin C, pinen, limonen, bornilni acetat, balzam. Vršički vsebujejo tudi precej smole. Smola nastane iz balzama, pri katerem je izhlapelo eterično olje; ostanek je politerpenska zmes mnogih spojin. V smolah so smolne kisline in smolni alkoholi ter različne druge spojine.
