Slop je pokončen podporni element varhitekturi in je, drugače od okroglegastebra, pravokotnega prereza. Včasih je, kot steber, členjen na bazo, trup inkapitel. Pogosto je zidan kot stena, lahko pa je sestavljen iztamburov (čokatih valjev), ki so značilni za antične stebre. Po statični funkciji v zgradbi je enak stebru, le da je masivnejši.
V poznogotskih dvoranskih cerkvah ga nadomeščajo stebri.Križni slop je sestavljen iz kvadratnega jedra s po enim pravokotnim dodatkom na vsaki strani. Snopasti slopi oz. stebri imajo okrog razpostavljene različno močno zaobljene ali žlebljene polovične ali tričetrtinske stebre, ki se voboku aliloku nadaljujejo kot rebra ali oproge. Glede na njihov prerez jih imenujemo pomožni ali glavnislužniki.
Slop je bil stavbni element že vStarem Egiptu, uporabljali so ga pri gradnjitempljev. V začetku še ni bil členjen, temveč oblikovan kot del stene. Znan je primerDolinskega svetišča priKefrenovi piramidi, kjer vrsta slopov nosi grede in plošče. Kvadratna oblika nima nobenih detajlov.
V grški arhitekturi ga je v veliki meri nadomestil steber, vrimski pa je zelo pogost. Pojavil se je v monumentalnih stavbah kot denimo v Marcelovem gledališču v Rimu. Slop je bil čokata podpora, zgrajen iz kamnitih blokov, na stiku z lokom pa zaključen s profiliranim zidcem.
Slop vedno daje vtis mogočnosti. Bil je značilen tudi zaromanske cerkve in katedrale. Skupaj z romanskim lokom ustvarjaarkade, ki bogoslužni prostor ločujejo na glavno in stranske ladje.
Gotika je domiselno povezala masivnost slopa in eleganco stebra. V katedralah, zaradi teže kamna in višine, so zelo masivni, po površini pa bogato členjeni s polstebri, ki običajno tečejo vse do začetka loka. To daje vtis kipenja in krepi eleganco. Zelo značilen primer je steber v katedrali Notre-Dame vLaonu vFranciji (ladja iz leta 1200).
V kasnejših obdobjih so ga pogosto posnemali. Med drugim je slope uporabilJože Plečnik, ko je preurejalMatijevo dvorano naHradčanih, Praga.
