Slabost alinavzea je občutek siljenja nabruhanje.[1]
Slabost in bruhanje sta posledica vzdraženosticentra za bruhanje, ki ga povzročajo aferentni dražljaji, med njimi zlasti povečana aktivnostparasimpatičnega živčevja.[2]
Slabost lahko povzročijo številni dejavniki; lahko gre za fiziološki homeostatski odgovor na zaužiteeksogene toksine, lahko pa je vzrok na primer bolezenprebavil, bližnjihorganov aliosrednjega živčevja.[3] Slabost lahko povzročijo tudi sistemskeokužbe, izpostavljenostsevanju,nosečnost,zdravila,diabetična ketoacidoza inrak.[2] Slabost in bruhanje sta lahko tudi psihogenega izvora, na primer kot čustveni odziv na neprijetenvonj aliokus ali pri določenih psihiatričnih stanjih, na primertesnobnosti,depresiji,nervozni neješčnosti.[3]
Najpogostejša vzroka akutne slabosti in bruhanja stagastroenteritis in bakterijskazastrupitev s hrano, lahko pa ju povczročijo tudi na primer okužba zunaj prebavil, uporaba zdravil,operacija, vnetjetrebušne slinavke,slepiča aližolčnika, obstrukcijatankega črevesa, diabetična ketoacidoza,addisonska kriza, povišanintrakranialni tlak,hepatitis, zaužitje dražečih alialergenih snovi. Kronično slabost in bruhanje pa lahko med drugim povzročajo zdravila, uživanjealkohola inmamil (marihuana,opiati), bolezni prebavil (gastroezofagealni refluks,dispepsija,gastropareza,peptična razjeda,Crohnova bolezen,herniacija),uremija,hiper- alihipotiroidizem,hiperkalcemija,Addisonova bolezen,srčno popuščanje,okultni karcinom (na primer trebušne slinavke, pljuč, endokrinih žlez ali prebavil), nevrološke motnje (povišan intrakranialni tlak,migrena, motnjenotranjega ušesa), psihiatrične bolezni (depresija, psihoza, tesnobnost).[4]
Med zdravili, ki pogosto povzročajo slabost in bruhanje, socitostatiki (zdravila proti raku),nesteroidni antirevmatiki,antiaritmiki,digoksin, peroralniantidiabetiki,antibiotiki (zlastieritromicin inbaktrim),sulfasalazin,nikotinski obliži,narkotiki,antiparkinsoniki,antikonvulzivi,vitamini v visokih odmerkih.[4]
- ↑http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=slabost[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 12. 2012.
- ↑2,02,1Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 71–72.
- ↑3,03,1Quigley EM, Hasler WL, Parkham HP. American Gastroenterological Association. Technical review on nausea and vomiting. Gastroenterology 2001; 120: 264.
- ↑4,04,1Metz A, Hebbard G (September 2007). "Nausea and vomiting in adults--a diagnostic approach". Aust Fam Physician 36 (9): 688–692.
