Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo knaravnim enotam. Geometriziran sistem enot je določen tako, da lahko vse fizikalne količine določimo z geometrijskimi količinami kot so površina, dolžina, brezrazsežnostna števila in odseki krivulj. Sistem je definiran na osnovi dvehfizikalnih konstant, ki ju normaliziramo tako, da imajo vrednost enako 1.

Ti konstanti sta:

• hitrost svetlobe (oznaka${\displaystyle c}$)
• gravitacijska konstanta${\displaystyle G}$

Časovni interval je v geometriziranem sistemu enot določen z enoto za dolžino (meter). To je z razdaljo, ki jo svetloba naredi v tem časovnem intervalu. Najbolj pogosto uporabljena enota za dolžino jesvetlobna sekunda, ki je enaka poti, ki jo opravi svetloba v 1sekundi (podobno je določeno tudisvetlobno leto, ki je tudi enota za razdaljo). Svetlobna sekunda se uporablja vposebni insplošni teoriji relativnosti. To je v skladu s posebno teorijo ralativnosti, ki obravnava razdaljo in čas na enak način.

Geometrizirani sistem enot ni popolnoma enolično določen. Kot normalizirano vrednost (enako 1) lahko dodatno uporabimo tudi:

• Boltzmannovo konstanto${\displaystyle B_k}$
• Coulombovo konstanto${\displaystyle 1/4\pi {ϵ}_0}$

V geometriziranem sistemu enot postane veliko obrazcev za fizikalne količine enostavnejših, ker odpadejo konstante. Značilen primer poenostavitve jeSchwarzschildov polmer, ki z uporabo geometriziranega sistema enot dobi enostavnješo obliko

${\displaystyle 2\cdot m}$

kjer je

${\displaystyle m}$ masačrne luknje.

Če postavimo tudi reduciranoPlanckovo konstanto enako 1 (${\displaystyle h/2\pi }$, oznaka${\displaystyle \hslash }$), dobimoPlanckov sistem enot.

Pretvarjanje iz geometriziranega sistema enot vsistem SI se izvaja z množenjem z določenim množiteljem. Običajno so rezultati meritev podani v sistemu eno SI. Zaradi tega je pogosto potrebno pretvarjanje iz enega sistema enot v drugega.Primer: Če hočemo pretvoriti maso, ki se vsistemu SI izraža v kilogramih, v maso, ki se v geometriziranem sistemu enot izraža v metrih, moramo vrednost v sistemu SI pomnožiti s faktorjem${\displaystyle G/c^2}$. Primer:Sonce ima maso okoli 2,0 x 10³⁰ kg, to pa je v enotah sistema SI približno 1,5 km (faktor za pretvarjanje je 7,43 x 10^-28). Podobno pretvarjamo tudi ostale enote.

V nekaterih primerih pa pretvorba ni možna, ker v geometriziranem sistemu enot postane enota za fizikalno količinobrezrazsežna količina. Takšen primer jeamper, ki je enakC/s. Obe količini (coulomb in sekunda) imata razsežnost dolžine) in tako dobimo brezrazsežno fizikalno količino. Podobno je skandelo (1/683W/sr), ki je razmerje med dvema brezrazsežnima količinama (vat in steradian).

V nadaljevanju so podani množitelji (faktorji) s pomočjo katerih pretvarjamo fizikalne količine izsistema SI v geometrizirani sistem enot. Pretvorba poteka tako, da vrednost količine, ki je izražena v sistemu enot SI, pomnožimo z odgovarjajočim množiteljem iz ene izmed spodnjih tabel.

Konstante, ki so uporabljene, imajo naslednje vrednosti:

Uporabljene konstante

konstanta	oznaka	vrednost
hitrost svetlobe	${\displaystyle c}$	${\displaystyle 2,997939\cdot {10}^8}$m/s
gravitacijska konstanta	${\displaystyle G}$	${\displaystyle 6,67428\cdot {10}^{-11}}$m3kg-1s-2
Boltzmannova konstanta	${\displaystyle k_B}$	${\displaystyle 1,3806504\cdot {10}^{-23}}$JK-1
influenčna konstanta	${\displaystyle {ϵ}_0}$	${\displaystyle 8,854187817\cdot {10}^{-12}}$AsV-1m-1

S tem dobimo za množitelje:

Uporabljeni množitelji

oznaka	vrednost
${\displaystyle c}$	${\displaystyle 2,997939\cdot {10}^8}$m/s
${\displaystyle G/c^2}$	${\displaystyle 7,43\cdot {10}^{-28}}$m/kg
${\displaystyle G/c^4}$	${\displaystyle 0,826\cdot {10}^{-44}}$mN-1
${\displaystyle G{k}_B/c^4}$	${\displaystyle 1,140\cdot {10}^{-67}}$mK-1

Pri pretvarjanju enot iz sistema SI v geometrizirane enote uporabimo naslednjemnožitelje (faktorje):

Pri pretvarjanju geometriziranih enot v metre, uporabimo naslednje množitelje:

Pri pretvarjanju geometriziranih enot v kilograme, uporabimo naslednje množitelje:

Pri pretvarjanju geometriziranih enot v sekunde, uporabimo naslednje množitelje:

Pri pretvarjanju geometriziranih enot v coulombe, uporabimo naslednje množitelje:

Pri pretvarjanju geometriziranih enot v kelvine, uporabimo naslednje množitelje:

V naslednji preglednici so podane nekaterefizikalne količine in njihoverazsežnosti vsistemu SI in v geometriziranem sistemu enot. Podan je tudi množitelj s katerim moramo množiti vrednost izraženo v sistemu enot SI, da dobimo vrednost v enotah iz geometriziranega sistema (primer: čas- časovni interval moramo množiti s hitrostjo svetlobe${\displaystyle c}$, da dobimo njegovo vrednost v dolžinskih enotah).

• Planckov sistem enot

• Geometrizirani sistem enot(angleško)
• Geometrizirane enote na NIST(angleško)
• Opis geometriziranega sistema enot(angleško)
• Opis geometriziranega sistema enot(angleško)

• Naravne enote
• Sistemi enot