Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Siderski dan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Na Zemlji (progradno gibanje) je siderski dan krajši kotSončev dan. V točki 1 je Sonce in zelo oddaljenazvezda vnadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan).

Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednimakulminacijama zelo oddaljenezvezde. Na Zemlji je pravi zvezdni dan določen kot časovni interval med dvema zaporednima prehodoma pomladišča prekopoldnevnika, ki pripada kraju opazovanja.Vastronomiji je zanimivo trajanje vrtenja Zemlje glede na oddaljene zvezde, ni pa toliko zanimivo trajanje vrtenja okoli vrtilne osi glede naSonce.Srednji siderski dan traja 23h 56m 4,099s. To je 86.164,099 s ali 23,9345 h. V tem času se Zemlja zavrti za 360° v odnosu do oddaljenih zvezd.Sončev dan je za okoli 4 minute daljši, ker se mora Zemlja zavrteti še za približno 0,9856° (360/365,25), da pride Sonce v kulminacijo.
Zaradinutacije inprecesije se pomladišče premakne za okoli 0,014° ali 50" na leto (polni krog naredi v 25.800 letih). Kot posledica je srednji zvezdni dan, ki odgovarja dvema zaporednima kulminacijama pomladišča, za 0,008 s krajši kot siderski dan.
Ločimo dve obliki siderskega dneva:

  • pravi siderski dan
  • srednji siderski dan

Pravi siderski dan je določen kot čas med dvema zaporednima kulminacijama pomladišča. Srednji siderski dan pa se določi kot povprečje pravih siderskih dnevov, ki se med seboj zaradi spreminjanja položaja pomladišča razlikujejo.
Siderski dan je razdeljen na 24 siderskih ur, vsaka siderska ura pa ima 60 siderskih minut, ki imajo po 60 siderskih sekund.

Primerjava zvezdnega in Sončevega dne

[uredi |uredi kodo]

Zvezdni čas se izračuna na naslednji način (velja samo za progradno gibanje):

Tsid=2πω{\displaystyle T_{sid}={\frac {2\pi }{\omega }}}

kjer jeω{\displaystyle \omega } kotna hitrost vrtenja Zemlje okoli osi (to na sliki odgovarja prehodu s točke 1 do točke 2).
Sončev čas pa se izračuna:

Tson=2π+αω{\displaystyle T_{son}={\frac {2\pi +\alpha }{\omega }}}

kjer smo dodali kotα{\displaystyle \alpha }, ki je potreben za pot od točke 2 do točke 3.
Ta kot ima velikostα=2π365,25{\displaystyle \alpha ={\frac {2\pi }{365,25}}}.Tako dobimo

Tson=2πω+2π365,25ω{\displaystyle T_{son}={\frac {2\pi }{\omega }}+{\frac {2\pi }{365,25\omega }}}

ali

ω=7,292105rads1{\displaystyle \omega =7,292\cdot 10^{-5}rad\cdot s^{-1}}

Za siderski dan dobimo :

Tsid=2πω=2π7,292105=86164,09{\displaystyle T_{sid}={\frac {2\pi }{\omega }}={\frac {2\pi }{7,292\cdot 10^{-5}}}=86164,09} s.

Kar odgovarja 23h 56m in 4,09s.Siderski dan je pri progradnem gibanju (primer Zemlja) krajši kotSončev dan.

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi |uredi kodo]
Normativna kontrola: Narodne knjižniceUredite to na Wikipodatkih
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Siderski_dan&oldid=5918482«
Kategoriji:
Skriti kategoriji:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp