Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrškostarogrškoἸλλυρία: Ἰlliría) vsebujeplemena, ki so prebivala na ozemlju antičneIlirije.
ImeIliri se je verjetno nanašalo na eno samo ilirsko pleme, ki je prvo prišlo v stik z antičnimiGrki. Ime se je kasneje uporabljalo za vse plemena, ki so imela podoben jezik in običaje.[1] Ozemlja ilirskih plemen/ljudstev pred rimsko zasedbo Ilirije so približna, saj so tako antični kot sodobni avtorji kakšnemu plemenu pripisali tudi več ozemelj. Takšni so bili na primerEnhelejci.
Poveliki ilirski vstaji soRimljani pregnali,[2] razselili[3] ali preselili številna ilirska plemena iz Ilirije in vDakijo, tako da so nekatera plemena izginila, na njihovem ozemlju pa so se pojavila nova. Takšni so bili na primerDeremisti inDokleati. Nekatera plemena so se pomešala skeltskimi plemeni. Mnogo imen je poznanih samo iz seznamov rimskihcivitas in številu njihovihdekurij.[4]
Albani (grško:starogrškoἈλβανοί [Ἀlbanoí]), ilirsko pleme, ki ga je prvi omenjalPtolemaj[5] in ga umeščal v sedanjo severno osrednjoAlbanijo.
Ardijejci ali Uardajejci (grško:starogrškoἈρδιαῖοι [Ἀrdiaioi] alistarogrškoΟὐαρδαῖοι [Uardaioi]),latinsko: Vardiei[6]), ilirsko pleme, ki je živelo vjadranskem zaledju[7] obNeretvi najmanj do Konjica[8] in se je zatem preselilo na jadransko obalo.Polibij (203 pr. n. št. – 120 pr. n. št.) piše, da so jih poprvi ilirski vojni leta 229 pr. n. št. podjarmili Rimljani.[9]Apijan (95 – 165) piše, da so jih uničiliAvtarijati,[10]Livij pa, da jih je podjarmil konzul Fulvij Flak.[11]
Živeli so na ozemlju današnjeČrne gore,[12] najverjetneje okoliRisanskega zaliva,[13] čeprav jihStrabon umešča na desno obalo Neretve[13] do Konjica[6] v sedanjiBosni in Hercegovini.
Avtarijati (grško:starogrškoΑὐταριάται [Autariátai]), ilirsko pleme, ki je bilo zelo vplivno od 6. - 4. stoletja pr. n. št., potem pa se je keltiziralo.[14]
Batijati so bili ilirsko pleme.[15]
Bilijoni (grško:starogrškoΒυλλίονες [Billíones]), delno helenizirano[16] ilirsko pleme, ki je živelo v zaledju Apolonije v sedanjiAlbaniji.[17]
Daorsi, Duersi, Daorseji, včasih tudi Daversi,[6] (grško:starogrškoΔαόριζοι [Daóriksoi] alistarogrškoΔαούρσιοι [Daursioi]), ilirsko pleme iz sedanje južneHercegovine.[6] Zaradi stalnih napadovDalmatov[18] so se povezali zIsso[19] in iskali pomočRimske republike. Zapustili soGencijevega polbrata Karavancija in se s svojim močnim ladjevjem bojevali na rimski strani. Poilirskih vojnah so zato dobili posebne pravice. Njihovo najpomembnejše mesto je bilDaorson pri Stolcu v južni Hercegovini. Imeli so 17 dekurij.
Dasareti[16] (grško:starogrškoΔασσαρῆται [Dassaretai]), ilirsko pleme, naseljeno medDardanci inArdijejci.[16]Apijan v svojihIlirskih vojnah (9. knjigaZgodovine Rima) piše, da je imel Ilirij, ki je bil po grškem izročilu praoče vseh Ilirov, hčerko Dasaro, iz katere izvirajo Dasareti.[20]
Deretini ali Deriopi (grško:starogrškoΔερρίοπες [Derríopes]), ilirsko pleme izNarone,[21] ki je imelo 14 dekurij.
Devri (grško:starogrškoΔερβανοί [Derbanoi][22]), ilirsko pleme, ki je bilo naseljeno v okolici Bugojna v zgornji dolini Vrbasa v sedanji Bosni in Hercegovini.[6] Njihovi drugi možni imeni sta Derioji in Derbanoji.[23] Imeli so 25 dekurij.
Diesti (grško:starogrškoΔυέσται [Diéstai]), ilirsko pleme,[24] naseljeno okoli rudnikov srebra vDamastionu. Dieste bežno omenja samoStrabon.
Enhelejci ali Sesareti[25] (grško:starogrškoἘγχελεῖς [Enheleis],starogrškoΣεσαρηθίους [Sessarethios]), ilirsko pleme.[26] Njihovo ime v grškem jeziku pomeni »ljudje jegulje«. V grški mitologiji sta jim vladala Kadem in Harmonija.[27] Enhelejci so bili naseljeni na več možnih lokacijah: okoliOhridskega jezera,[28] severno od njega, južno odTavlantov[29] v pokrajini Linkestis na južni meji Ilirije in celo vRizonu[26] vKotorskem zalivu.[29]
Helidoni (grško:starogrškoΧελιδόνες [Helidónes]), ilirsko pleme,[28] J. J. Wilkes (1992), katerega ime v grščini pomeni »polžarji«.
Kavi (latinsko: Cavi), ilirsko pleme,[30] ki je živelo v okoliciSkadarskega jezera. Njihovo glavno naselje je bila Epikarija.[31] Antični pisci jih omenjajo bolj redko.[32]
Kinambri (grško:starogrškoΚινάμβροι [Kinámbroi]), ilirsko pleme, ki se je leta 33 pr. n. št. vdaloOktavijanu.[23]
Melkumani ali Meromeni (grško:starogrškoΜελκομένιοι [Melkoménioi]), ilirsko pleme.[33] Imeli so 24 dekurij.
Narensi (grško:starogrškoΝαρήνσιοι [Narénsioi])[34] ali Naresi (grško: Ναρήσιοι [Narésioi]), ime novega[35] ilirskega plemena,[6] ki je nastalo iz različnih ljudstev ob rekiNaroni. Imeli so 102 dekurije.
Penesti (grško:starogrškoΠενέσται [Penéstai]), ilirsko pleme.[36] Njihovo glavno mesto je bilaUskana.
Sardeati ali Sardioti (latinsko: Sardeates), ilirsko pleme, naseljeno v okoliciJajca.[6] Sardeati so se kasneje preselili v Dakijo.[37] Imeli so 52 dekurij.
Selepitani (latinsko: Selepitani), ilirsko pleme, ki je bilo naseljeno južno odSkadarskega jezera.
Dalmati, tudi Delmati, antično ilirsko pleme, ki se je kasneje keltiziralo.[38][39] Imeli so 342 dekurij.
Baridusti, ilirsko dalmatsko pleme,[40] ki se je kasneje skupaj s Pirusti in Sardeati preselilo v Dakijo.[37]
Dokleati (grško:starogrškoΔοκλεάται [Dokleátai]), ilirsko pleme, ki je prebivalo na ozemlju sedanjeČrne gore. Njihovo glavno mesto je bila Doclea[41] ali Dioclea, po kateri so dobili ime. Naseljevali so ozemlje zahodno od reke Morače do sedanje črnogorske meje s Hercegovino. Sloveli so po svojem siru, katerega so izvažali v več provincRimskega cesarstva.[42] Med Dokleate so spadali tudi deli Tavlantov, med njimi Plereji (ali Pireji), Endirudini, Sasi, Grabi in Labeati,[23] ki so se jim pridružili poveliki ilirski vstaji. Dokleati so imeli 33 dekurij.
Plereji ali Pireji (grško:starogrškoΠαλάριοι [Palárioi]), dalmatsko ilirsko pleme.[43]
Endirudini ali Enderini Interfrurinoi (grško:starogrškoΙντερφρουρῖνοι [Interfrourinoi][44]), ilirsko pleme, ki je postalo del Dokleatov.[23] Prebivali so zahodno odSkadarskega jezera v Enderonu priNikšiču.
Saseji, ilirsko pleme, ki je postalo del Dokleatov.[23]
Grabi ali Kambaji (grško:starogrškoΚαμβαῖοι [Kambaioi])[44], manjša skupina Ilirov, ki so živeli ob južni jadranski obali pri Skadarskem jezeru.[45]
Labeati (grško:starogrškoΛαβεάται [Labeátai]), ilirsko pleme, ki je po porazu Ilirov z makedonskim generalom Parmeniom leta 356 pr. n. št.[46] prebivalo v okoliciSkadra.[36]
Deremisti ali Deremesti (latinsko: Deraemistae), ilirsko pleme s Popovega polja v južni Hercegovini, ki je bilo morda vključeno v novmunicipij Diluntum (Ljubinje).[47] Deremiste je sestavljalo več plemen, med njimi Ozueji, Tavlanti, Parteni, Hemasini, Artiti in Armisti.[23] Imeli so 30 dekurij.
Ozueji ali Oksueji (grško:starogrškoὈξυαῖοι [Oksuaioi]),[44] eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.[23]
Hepasini ali Hipasinoji (grško:starogrškoἹππασῖνοι [Hippasinoi]),[48] eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.[23]
Artiti, eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.[23]
Armisti, eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.[23]
Tavlanti (grško:starogrškoΤαυλάντιοι [Taulántioi]), skupina ilirskih plemen.[49] V grški mitologiji je bil njihov praoče Taúlas, eden od Ilirijevih šestih sinov.[50] Prebivali so ob jadranski obali v okolici Epidamna, sedanjegaDrača.[51] Pleme je igralo pomembno vlogo v ilirski zgodovini v 4. - 3. stoletju pr. n. št., ko jim je vladal kraljGlavkij (335 pr. n. št. – 302 pr. n. št.). Tavlanti so že v zgodnjem obdobju helenizacije postali dvojezični.[16] Podobno kot Abri so bili tudi Tavlanti poznani po varjenju medice.[52]
Abri (grško:starogrškoἌβροι [Ἄbroi]), ilirsko pleme.[28] Med Grki so bili poznani po varjenju medice. Spadali so k Tavlantom in so se helenizirali.[16]
Partini, Parteni ali Perteneti (grško:starogrškoΠαρθῖνοι [Parthinoi] alistarogrškoΠαρθηνοί [Parthenoí]), ilirsko pleme,[53] del Tavlantov,[28] ki je bilo verjetno naseljeno v gorati severni okolici Epidamna, sedanjega Drača v Albaniji.[54] Po smrti makedonskega kralja Filipa V. so bili verjetno priključeni k Plevratovemu gospostvu, ki je bil rimski zaveznik.[55] Njihovo glavno mesto je bil Partus,[56] katerega je na vojnem pohodu skupaj s Pompejem zasedel Julij Cezar.[57] Na njihovem ozemlju je bilo tudi najbolj utrjeno ilirsko mesto Dimale. Mesto je imelo na dveh vzpetinah dve citadeli, povezani z obzidjem.[58] Natančna lega mesta ni znana, verjetno pa je stalo med Lissusom in Epdamnom. Livij (59 pr. n. št. – 17 n. št) omenja tudi trdnjavi Eugenium and Bargulum.[59] Partini so se helenizirali.[16]
Panonci (latinsko: Pannonii), skupno ime za več kulturno podobnih plemen, sorodnih z Iliri, ki so prebivala na ozemlju južno od rekeDrave, južnem delu kasnejše rimske province Panonije, in delu kasnejše rimske province Dalmacije. Panonska plemena so se verjetno keltizirala,[60][61] nekaj plemen pa se je kasneje preselilo v Dakijo.[62]
V 2. stoletju pr. n. št. so se v okolici Segestice, sedanjega Siska na Hrvaškem, naselili ilirski Segestani, kjer sta jih brez trajnega uspeha napadala konzul Lucij Avrelij Kota in nek Kornelij. Leta 35 pr. n. št. je Segestane napadelGaj Avgust Oktavijan in osvojil Segestico. Druga panonska plemena so ostala nepokorjena vse do koncavelike ilirske vstaje leta 9. Njihovo ozemlje je bilo vključeno v novoustanovljeno provincoIlirik, v kateri je vladal bodoči cesarTiberij.
Leta 6 so se Panonci skupaj z Dalmati in drugimi ilirskimi plemeni uprli. Po treh letih ostrih bojev sta jih Tiberij in Germanij premagala. Veliko ilirsko vstajo so vodili Baton iz plemena Brevkov, Pinej Panonski[63] inBaton iz dalmatskega plemena Dezitijatov. Po zatrtju vstaje leta 9 je bila provinca Ilirik razpuščena. Njeno ozemlje je bilo razdeljeno na provinci Panonijo na severu in Dalmacijo na jugu. Natančen datum delitve ni poznan, najverjetneje pa se je zgodila po letu 20 in vsekakor pred letom 50 našega štetja.
Panonska plemena so naseljevala ozemlje med reko Dravo in dalmatinsko obalo. Arheologija zgodnjega obdobja in imena kažejo, da so se kulturno razlikovali od južnih Ilirov, Japodov in latenskih ljudstev, bolj znanih kotKelti, čeprav so se kasneje keltizirali. Nekaj kulturnih podobnosti je bilo med Panonci in Dalmati. Mnogo Panoncev je prebivalo na področjih, bogatih z železovo rudo, zato sta bila pred rimsko zmago rudarstvo in železarstvo pomemben del njihovega gospodarstva. Panonci v predrimskem obdobju niso imeli pomembnih naselij, razen Segestice,[64] ki je bila v resnici keltska. Antični viri (Strabon,Plinij Starejši inApijan) omenjajo imena samo nekaj plemen.[65] Zgodovinarji in arheologi so uspeli locirati naslednja panonska plemena:
Amantini (grško:starogrškoἌμαντες [Amantes]), panonsko[66] ilirsko pleme.[67] Dolgo časa so se močno upiraliRimljanom in bili po porazu prodani v suženjstvo vItalijo.[68] Naseljeni so bili v okolici Sirmiuma, sedanje Sremske Mitrovice v zahodni Srbiji,[69] verjetno pa tudi bolj južno, kar dokazuje mesto z imenomAmantia.[70] To hkrati pomeni, da so bili najjužneje ilirsko pleme.
Brevki (grško:starogrškoΒρεῦκοι [Breukoi]), irirsko panonsko pleme.[65] Tudi Brevki so se močno upirali rimskim osvajalcem in bili po porazu prodani v suženjstvo.[68] Med vladanjem cesarjaTrajana so začeli dobivati rimsko državljanstvo. Iz njihovega imena je zelo verjetno nastalo krajevno ime Brčko v severovzhodni Bosni.[71] Mnogo Brevkov se je preselilo v Dakijo,[72] kjer so se zlili z domačim prebivalstvom.
Kolapijani, ilirsko pleme,[69] ki je skupaj z Oserijati in keltskimi Varcijani nastalo iz panonskih Brevkov.[73] Naseljeni so bili v osrednji in južniBeli krajini ob rekiKolpi. Omenjata jih Plinij Starejši in Ptolemej.[74] Arheologa Jaro Šašel in Dragan Božič Kolapijanom pripisujeta viniško materialno kulturo,[75] čeprav so mnenja o tem deljena.[76]
Dezitijati (latinsko: Daesitiates), ilirsko pleme, ki je v časuRimske republike naseljevalo dele sedanje osrednje Bosne.[77] Pomembni so bili zlasti od konca 4. stoletja pr. n. št. do začetka 3. stoletja n. št..
Pirusti[78] (grško:starogrškoΠειροῦσται [Pirustai][79] ali Πυρισσαῖοι [Pirisstaioi][22],ilirsko pleme, ki je naseljevalo z rudami bogat severni del sedanjeČrne gore.[80] Po nekaterih virih so živeli tudi izven omenjenega ozemlja, kar je razvidno iz napisov, ki so jih odkrili v rudarskih področjih Dakije.[81] Bili so izkušeni rudarji, zato so odRima dobili nekaj privilegijev. Pomembno vlogo so igrali v veliki ilirski vstaji proti Rimu leta 6-9.
Skirtoni ali Skirtari, panonsko ilirsko pleme,[2] del Pirustov.[35] Imeli so 72 dekurij.
Glintidioni ali Glinditioni (grško:starogrškoΓλιντιδίωνες [Glintidiones]), ilirsko pleme,[2] del Pirustov.[35] Imeli so 44 dekurij.
Keravni (grško:starogrškoΚεραύνιοι [Keraúnioi]), ilirsko pleme, del Pirustov,[82] naseljeno v sedanji Črni gori.[2] Keravni so imeli 24 dekurij.[83]
Sikuloti (latinsko: Siculotae), ilirsko pleme,[2] del Pirustov.[84] Imeli so 24 dekurij.
Segestani (grško:starogrškoΣεγεστανοί [Segestanoi]), panonsko ilirsko pleme.[85]
Mezeji (grško:starogrškoΜαζαῖοι [Mazaioi]), panonsko ilirsko pleme.[77]
Andizeti (latinsko: Andizetes,grško:starogrškoἈνδιζήτιοι [Ἀndizétioi]), manjše panonsko[68][65] ilirsko pleme, ki je bilo naseljeno na ozemlju sedanje Bosne in Hercegovine. O njih je znano samo to, da so bili med plemeni, ki so se med veliko ilirsko vstajo junaško upirala Rimljanom. Z njihovim imenom je verjetno povezano osebno ime Andis ali Andes, ki je bilo zelo razširjeno med Iliri v južni Panoniji in severni Dalmaciji.[86] Med vladanjem cesarjaTrajana[71] so začeli dobivati rimsko državljanstvo.
Azali (grško:starogrškoἌζαλοι [Ἄzaloi]), ilirsko pleme.[69] Po zatrtju velike ilirske vstaje so jih Rimljani pregnali, verjetno v Brigetio v sedanji severni Madžarski.[2]
Ditioni (grško:starogrškoΔιτίωνες [Ditíones]), panonsko ilirsko pleme.[65] Imeli so 239 dekurij.
Jasi, panonsko ilirsko pleme.[67][47]
Oserijati (latinsko: Oseriates),[3] ilirsko pleme, ki je poleg keltskih Varcijanov in Kolapijanov nastalo iz panonskih Brevkov.
Illyrii Proprie Dicti,[6] v prevodu »Pravi Iliri« ali »Iliri v ožjem smislu«, so bili, poPliniju (23-79 n. št.), Tavlanti, Plereji (ali Pireji), Endirudini, Sasi, Grabi in Labeati. Iz njih so kasneje nastali Dokleati. Pravi Iliri so bile tudi nekatere domorodne skupnosti v rimski Dalmaciji.[1]
.svg)
Dardanci (grško:starogrškoΔαρδάνιοι [Dardánoi],starogrškoΔαρδανεις [Dardaneis] alistarogrškoΔαρδανιαται [Dardaniatai]), skupina ilirskih plemen z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli na področju sedanjegaKosova, južne Srbije in severne Makedonije. Mednje so spadali tudiGalabri inTunati.
Peonci (grško:starogrškoΠαίονες [Paíones]), prebivalciPeonije, ki so bili bližjiTračanom kot Ilirom. Peonija je v klasičnem grškem obdobju verjetno obsegala celotno dolinoVardarja in njeno širšo okolico, se pravi večino sedanje Republike Makedonije, ozek severni pas grške regije Makedonije in majhen del jugozahodne Bolgarije.[87]
Atintani (grško:starogrškoΑτιντάνι [Atintáni]), ilirsko pleme, ki je bilo naseljeno severno odVie Egnatie. Apijan (95-165) omenja, da so živeli v okoliciEpidamna v sedanji Albaniji).[88] Med ilirskimi vojnami so prešli na rimsko stran, čeprav jih je ardijejski vladarDemetrij Hvarski, tako pravi Apijan, poskušal odvrniti od tega.
Brigi (grško:starogrškoΒρύγοι [Brígoi] alistarogrškoΒρίγες [Bríges]), ilirsko ali tračansko pleme, za katerega antični viri navajajo, da so živeli na različnih področjih [Balkan]a. Na splošno prevladuje mnenje, da so bili sorodni sFrigijci, ki so v klasični antiki živeli v zahodniAnatoliji. Imeni Brigi in Frigijci/Frigi se obravnavata kot različici, nastali iz istega korena. Nekateri strokovnjaki, na primer Nicholas Hammond in Eugene N. Borza s sodelavci, na osnovi arheoloških najdb trdijo, da so bili Brigi/Frigijci pripadnikilužiške kulture, ki so se v poznibronasti dobi preselili na Balkan.[89][90]
Boji (latinsko: Boii,grško:starogrškoΒόϊοι Bóioi),[91] keltsko pleme, ki je, po starih virih, živelo na ozemljuEtruščanov v Emiliji v severni Italiji in se je po porazih v vojnah z Rimljani leta 205 pr. n. št.–191 pr. n. št. postopoma romaniziralo.[92] Druga možna lokacija Bojev je bila severozahodna Panonija, kamor so prišli v prvi polovici 1. stoletja pr. n. št.. Raziskave kažejo, da so si njihov poselitveni prostor (začasno) prisvojili Noriki.[93]
Arabijati, keltsko pleme, ki se je priselilo v ilirsko Panonijo.[94]
Kornakati, keltsko pleme, ki se je priselilo v Panonijo.[95]
Belgiti, keltsko pleme, ki se je priselilo v Panonijo.[96]
Trikornenzi iz Trikorna, sedanjega Ritopeka, naselja v predmestjuBeograda, so bili umetno ustvarjena romanizirana tračansko-keltska[97][98] skupnost,[99] s katero so Rimljani zamenjali keltske Kelegere.[2] Epigrafski viri dokazujejo, da so bili prebivalci Trikorna Kelti in Tračani.[97] Po letu 6 so bili Trikornenzi ena od štirih skupnosti Gornje Mezije, katero so poleg njih tvorili Dardanci, Mezi in Pikenzi.[100] Paradni oklep iz leta 258, ki so ga odkrili v Ritopeku, je pripadal trikornskemu vojaku iz VII. legije Claudia.[97]
Sereti, keltsko pleme,[101] ki se je priselil v ilirsko Panonijo. Možno je, da je prav njim pripadalo mesto Serota (morda sedanjaVirovitica), ki ga omenja Plinij.[102]
Serapili, keltsko pleme,[5] ki se je priselilo v ilirsko Gornjo Panonijo. Skupaj s Sereti so živeli na obeh bregovih Drave.[103]
Herkunijati, keltsko pleme, ki se je priselilo v ilirsko Panonijo.[104]
Latobiki (grško:starogrškoΛατόβικοι [Latóbikoi]), keltsko pleme,[105] ki je v antiki naseljevalo slovenskoPosavje. Latobike omenja žePtolomej v svojiGeografiji[106] Pleme je verjetno pripadalo tavriški zvezi keltskih plemen. Po nekaterih virih naj bi se na naše ozemlje doselilo s področja današnjeČeške ali Nemškega sredogorja.[107]
Skordiski (latinsko: Scordisci,grško:starogrškoΣχορδισχοι [Skordiksoi]), keltsko pleme, ki se je vželezni dobi naselilo na sotočju rek Save[108] in Drave[109] in ob Donavi. Zgodovinsko opazni so bili od začetka 3. stoletja pr. n. št. do konca ilirskega obdobja. Ko so bili na vrhuncu moči, je njihov vpliv segal vse do sodobneAvstrije,Hrvaške,Slovenije,Slovaške inBosne in Hercegovine. Njihovo ime bi lahko bilo povezano s krajevnim imenomScordus (Šar planina)[110] na meji med Ilirijo inPeonijo. V zadnjem obdobju so Skordiski na svojem ozemlju ustanovili plemensko državo.[111][112] V 1. stoletju n. št. so Rimljani njihovo ozemlje razdelili med province Panonijo, Mezijo in Dakijo.
Dindari (grško:starogrškoΔινδάριοι [Dindárioi]),[2] keltsko pleme, ki je spadalo med Skordiske.[113] Prebivali so v doliniNeretve v sedanji Bosni in Hercegovini. Po rimski zmagi nad Skordiski so ustanovili mesto Dindariorum, katerega omenja tudi Plinij Starejši, ki je verjetno stalo na področju Skelanov v občini Srebrenica.[114]
Kelegri,[2] keltsko pleme, ki je skupaj z Dindarji tvorilo vejo Skordiskov. V Ilirijo so se priselili po galski invaziji na Balkan leta 279 pr. n. št. Naselili so se v Gornji Meziji,[115] sedanji osrednji Srbiji. Plinij Starejši piše, da so bili naseljeni med Dardanci in Tribali. V 1. stoletju pr. n. št. so se pojavili v najbolj severozahodnem delu Trakije.[116] Zamenjali so jih romanizirani tračansko-keltski Trikornenzi.[117] Municipium Celegerorum je v sedanji Ivanjici v Srbiji.
Varcijani, keltsko pleme[105] iz ilirske Panonije.
Poseni, keltsko pleme,[118] ki se je priselilo v ilirsko Panonijo. Bili so veja Japodov.
Japodi (latinsko: Japodes,grško:starogrškoΙαποδες [Iapodes] alistarogrškoΙαπυδες [Iapydes]),[119][120] veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je bilo naseljeno v zaledju Liburnov v sedanji Hrvaški.
Liburni (grško:starogrškoΛιβυρνοί [Liburnioi])[121] antično ilirsko pleme, ki je bilo naseljeno v Liburniji, obalni regiji ob severovzhodnem Jadranu med rekama Arsia (Raša) in Titius (Krka) v sedanji Hrvaški. V zgodnjih zgodovinskih virih iz 8. stoletja pr. n. št. so Liburni omenjeni kot enotna etnična skupina, že v 6. stoletju pr. n. št. paHekataj Miletski piše, da k Liburnom spadajo tudi Kavliki, Mentori, Siopi in Hitmiti, ki so bilo verjetno bližnje plemenske skupnosti. V 3. stoletju pr. n. št. Kalimah omenja Mentore, Himane, Enhelejce in Pevcete kot plemena, ki so nekoč spadala k Liburnom. Kot ena od njihovih skupnosti so omenjeni tudi Ismeni.[122]
Japigi (grško:starogrškoἸάπυγες [Japiges],latinsko: Ĭāpyges), praindoevropsko ljudstvo po poreklu iz Ilirije, ki se je v obdobju med 2. in 1. tisočletjem pr. n. št. preselilo na področje sedanje italijanske regijeApulije. Njihovo natančno poreklo ni poznano,[123][124] verjetno pa so bili doseljenci iz Ilirije, natančneje s področja današnjeAlbanije.[125] Govorili somesapski jezik, katerega se na podlagi lastnih imen na nagrobnih spomenikih in zapisov antičnih zgodovinarjev prišteva k ilirskim jezikom.
Po doselitvi vApulijo so se pomešali z domačim prebivalstvom, tako da so sčasoma nastale tri različne etnične skupine, ki so jih Grki imenovaliDauni,Pevketi inMesapi.[126] Davni so bili naseljeni okoli sedanje Foggie, Pevketi okoli Barija in Mesapi okoli Salenta.
Dauni, ano od treh ilirskih plemen, ki so v južni Italiji ustvarila japiško kulturo.[127]
Mesapi (grško:starogrškoΜεσσάπιοι [Messapioi],latinsko: Messapii), ilirsko ljudstvo, ki je bilo v antiki naseljeno v okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji. Njihovo ozemlje je imelo v različnih zgodovinskih obdobjih različna imena: Kalabrija, Mesapija in Japigija. Njihova največja naselja so bila Uzentum (Ugento), Rudiae (Lecce), Brindisium (Brindisi) in Hyria (Oria). Govorili somesapski jezik. Ukvarjali so se predvsem zoljarstvom,vinogradništvom inživinorejo. Najbolj znani so bili po svojih konjih.
Pevceti (grško:starogrškoΠευκέτιοι [Peukétioi]) ali Pedikli,[128]ilirsko pleme, ki je vantiki naseljevaloApulijo na skrajnem jugovzhoduApeninskega polotoka. Bili so eno od treh plemen, ki so tvorilajapiško civilizacijo.[129] Imeli so tri pomembna mesta:Canosa, Silvium in Bitonto. V 4. stoletju pr. n. št. so jih podjarmiliRimljani.
Histri (grško:starogrškoΙστρών έθνος [Istrōn éthnos]), antično pleme, za kateregaStrabon pravi, da živi vIstri, kateri je dal svoje ime. Histre nekateri viri razvrščajo med venetska ilirska plemena, ki se jezikovno razlikujejo od drugih Ilirov.[130] Rimljani so Histre opisovali kot nasilnepirate. Proti njim so sprožili dva vojna pohoda in jih leta 177 pr. n. št. dokončno podjarmili. Njihovo ozemlje združili z venetskim in ga preimenovali v X. rimsko regijo Venetia et Histria.
Karni (grško:starogrškoΚαρνίοι [Karníoi]), pleme, ki je bilo v klasični antiki naseljeno v vzhodnihAlpah na meji medNorikom in Benečijo. Običajno se jih prišteva med galska plemena,[131] nekateri pa jih prištevajo k venetskim ljudstvom, ki so bila sorodna sKelti, vendar so se od njih razlikovala.[130] Njihovo ozemlje ni natančno določeno:Strabon ga omejuje samo na gorati del Benečije, medtem ko jimPtolemej pripisuje tudi dve mesti ob jadranski obali. Eno od njih je bilo Akileja, sedanja Aquileia (Oglej). Po njih so dobile ime pokrajineKarnija (Carnia),Kranjska (Carniola) inKoroška (Carinthia).[132]
Katari,[133] pleme, ki je spadalo k venetskim ljudstvom.[130]
Katali, pleme, ki je spadalo k venetskim ljudstvom.[130][133]
Sekusi, venetsko pleme, ki je bilo naseljeno v Istri.[134][130]
Lopsi, liburnsko pleme,[135][136] ki je bilo naseljeno ob vzhodni jadranski obali pred in med rimsko zasedbo, predvsem na področjuVelebita.[137] Pleme omenjaPlinij Starejši v svojemPrirodoslovju (Naturalis Historia).[138] Po njih se je imenovalo naselje Lopsica, sedanji Sveti Juraj na Hrvaškem.