Serotonin (tudi5-hidroksitriptamin ali5-HT) jebiogeni amin, ki ima v človeškem organizmu vlogotkivnega hormona inživčnega prenašalca. Ime izhaja iz njegovega učinka na krvni tlak; serotonin je snov, ki se nahaja vserumu in ki vpliva na tonus krvnih žil.
To snov imenujemo tudi »hormon za srečo«, saj igra glavno kemično vlogo pri občutenju sreče. Če ga imamo dovolj, nas preveva zadovoljstvo in dobro razpoloženje. Zaradi serotonina smo bolj sproščeni in se bolje počutimo, prav tako tudi bolje spimo. Če je v možganih premalo serotonina, se naše razpoloženje dokaj hitro poslabša, če je pomanjkanje preveliko, lahko postanemo celo agresivni. Ta snov se že nahaja v nekaterih živilih, lahko pa nastane iz aminokisline triptofan. Čim večogljikovih hidratov in čim manj maščob pojemo hkrati, tem več serotonina bo nastalo.
V prvi stopnji nastane iz triptofana pod vplivomencimatripfofan-hidroksilaze vmesni produkt5-hidroksitriptofan. Slednji se s pomočjo encima5-hidroksitriptofan-dekarboksilaze pretvori v končni produkt serotonin.
V osrednjem živčevju nastaja serotonin po gornji poti v posebnih mešičkih (veziklih) v presinaptičnihnevronih, kjer se skladiščijo do ustreznega impulza, nakar se serotonin sprosti v sinaptično režo.
Serotonin, ki ni nevralnega izvora, nastaja predvsem vkrvnih ploščicah in mastocitih.
Glavni encim, odgovoren za razgradnjo serotonina, jemonoamin-oksidaza. Ta encim pretvori serotonin preko 5-hidroksiindolil-acetaldehida v začetno aminokislino triptofan.
Zaviralci oziroma inhibitorji monoamin-oksidaze součinkovine, ki inhibirajo encim monoamin-oksidazo in na ta način dvignejo koncentracijo biogenih aminov v telesu. Uporabljajo se kotantidepresivi,anksiolitiki ...
Primeri učinkovin, ki delujoje kot inhibitorji monoamin-oksidaze:
Doslej je poznanih že 14 različnihreceptorjev za serotonin, ki so razvrščeni v 7 družin: 5-HT1 do 5-HT7. Vsi serotoninski receptorji, izvzemši 5-HT3, so sklopljeni sproteinom G; 5-HT3 jeionski kanal.
Vkrvožilju prevladujejo zlasti 5-HT2A-receptorji. Odgovorni so zastrjevanje krvi, skupaj s 5-HT1B-, 5-HT2B- in 5-HT7-receptorji pa za skrčenost krvnih žil.
Vmožganih so prisotni predvsem 5-HT1 (zlasti 5-HT1A in 5-HT1B), 5-HT2 (zlasti 5-HT2A in 5-HT2C) in 5-HT3.
Vgastrointestinalnem traktu imajo 5-HT3 in 5-HT4-receptorji pomembno vlogo pri uravnavanju motilitete (gibljivosti) črevesja. Te receptorje lahko z zdravili aktiviramo (zagonisti) ali pa jih blokiramo (zantagonisti).
Serotonin krči žile v pljučih inledvicah, vprečnoprogastem mišičju pa povzroča vazodilatacijo. Učinek serotonina na skrčenost žil je pomembnen tudi pri obravnavimigrene. V terapiji akutnih migrenskih napadov se uporabljajo agonisti 5-HT1B/1D-receptorjev, na primersumatriptan alialmotriptat.
Po intravenski aplikaciji serotonina pride do kompleksne reakcije srčnožilnega sistema zaradi vpletenosti več vrst 5-HT-receptorjev. Sprva pride do hipnega padca krvnega tlaka (stimulacija 5-HT3-receptorjev) , po nekaj sekundah le-ta zopet naraste (5-HT2)in po določenem času nastopi dolgotrajnejšahipotonija (5-HT7).
V manjših žilah pripomore serotonin zaradi vazokonstrikcije in pospeševanja strjevanja krvi k celjenju ran.
Serotonin pospešujeperistaltiko. Pri tumorju enterokromafinih celic ali karcinoidu tankega črevesa koncentracija serotonina v črevesnem tkivu znatno naraste in to dejstvo se uporablja pridiagnostiki.
V osrednjem živčevju igra serotonin pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja,spanja,spolnosti in apetita. Pri številnih obolenjih (depresija, migrena,anksioznost, psihoza ...) je serotonin dokazano pomembnen dejavnik.
↑Mazák, K.; Dóczy, V.; Kökösi, J.; Noszál, B. (2009). »Proto Speciation and Microspeciation of Serotonin and 5-Hydroxytryptophan«.Chemistry & Biodiversity. Zv. 6, št. 4. str. 578–90.doi:10.1002/cbdv.200800087.PMID19353542.
↑Pietra, S.;Farmaco, Edizione Scientifica 1958, Vol. 13, pp. 75–9.
↑Erspamer, Vittorio (1952).Ricerca Scientifica. Zv. 22. str. 694–702.{{navedi revijo}}:Manjkajoč ali prazen|title= (pomoč)
↑Tammisto, Tapani (1968).Annales Medicinae Experimentalis et Biologiea Fenniae. Zv. 46, št. 3, Pt. 2. str. 382–4.{{navedi revijo}}:Manjkajoč ali prazen|title= (pomoč)
