| Sergej Kraigher | |
|---|---|
.jpg) | |
| 1.Predsednik Predsedstva SR Slovenije | |
| Na položaju 1974 – 1979 | |
| Naslednik | Viktor Avbelj |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 30. maj1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2] Postojna[2] |
| Smrt | 17. januar2001({{padleft:2001|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[2](86 let) Ljubljana[2] |
| Politična stranka | Zveza komunistov Slovenije |
| Zakonci | Lidija Šentjurc |
| Otroci | Marjeta Šentjurc |
| Poklic | politik,politični komisar,bankir,partizan, častnik |
Sergej Kraigher [sergêj/sêrgej krájger],slovenskipolitik inprvoborec, *30. maj1914,Postojna, †18. januar2001.
Študiral jemedicino, najprej vLjubljani in od leta 1937 vZagrebu. Februarja 1934 je postal članKomunistične partije Slovenije; že isto leto je bil kot vodja tehnike KPSaretiran inobsojen na 2-letnozaporno kazen vSremski Mitrovici. Po vrnitvi je bil sekretar OK KP za Ljubljano, 1940 inštruktor CK KPS.
Leta 1941 se je pridružilNOB, kjer je opravljal različnepartijske dolžnosti (sekretar OK KPS za Revirje, decembra je postal sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko in po kapitulaciji Italije 1943 sekretar OK KPS za Grosupje in nato za Kozje, Celje in Maribor. Zaradi vpletenosti v t. i.Pohorsko afero je bil marca 1944 za več mesecev (do junija) izključen iz KPS. Kmalu je postal sekretar oblastnega komiteja za Severno Slovenijo (Štajersko). 1945 je bil sekretar OK KP Maribor, nato za Ljubljano in obenem podpredsednik Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani. 1946 je postal predsednik Planske komisije Vlade LRS (vmes je bil kot delegat Jugoslavije poslan v Albanijo za gospodarskega svetovalca) ter podpredsednik vlade LRS, nato je odšel v Beograd. 1951-53 je bilguverner Narodne banke Jugoslavije, nato direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, 1958 pa sekretar Zveznega izvršnega sveta za industrijo in naslednje leto za zunanjo trgovino. Bil je podpredsednik Zveznega zbora Skupščine SFRJ in predsednik njegovega odbora za družbenoekonomske odnose (1963-67). Član CK ZKJ je bil od 1952, od 1969 član predsedstva ZKJ, nato spet član CK ZKJ do 1990. Šele po smrti svojega bratrancaBorisa Kraigherja je lahko posegel tudi po najvišjih funkcijah v Sloveniji: 1967 je postal predsednikSkupščine Socialistične republike Slovenije, po funkciji je bil obenem tudi član Predsedstva SFRJ od njegove ustanovitve (1971-74) ter predsednik ustavne komisije skupščine SRS. V sedemdesetih letih je bil (skupaj sFrancetom Popitom in drugimi) eden poglavitnih izvajalcev protiliberalistične politike v Sloveniji, katere najvidnejši znak je bila odstavitev predsednika slovenske vladeStaneta Kavčiča leta 1972. Leta 1974 je bil izvoljen za prvega predsednikaPredsedstva Socialistične republike Slovenije, nato je bil 1979-84 članPredsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (Kardeljev naslednik) in 1981/82 tudi eno letopredsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. 1981-83 je vodil zvezno komisijo za pripravo programa »ekonomske stabilizacije«. Ukvarjal se je s politično publicistiko v povezavi z vprašanji »socialističnega samoupravljanja« ipd. Izdal je knjigi Za socialistično samoupravno demokracijo, I- II (1980) in Kako iz krize (1986). Bil je častni doktor ljubljanske (1977) in mariborske (1979) univerze, junak socialističnega dela (1974), častni občan Maribora, Celja, itd.
Poročen je bil zLidijo Šentjurc. Njegov starejši brat je bilVito Kraigher.
.svg) | ||
.svg) | ||
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
