Salzach (nemško: [ˈzaltsax]), (starejša raba v slovenščiniSalica) je reka vAvstriji inNemčiji. Je desni pritok rekeInn in je dolga 227 kilometrov, njen tok se preko Inna pridružiDonavi. Njenoporečje s površino 6.829 km2 obsega velik del severnih apneniških in srednjevzhodnihAlp. 83 % njenega porečja (5.643 km2) je v Avstriji, preostanek v Nemčiji (Bavarska).[1] Njeni največji pritoki so Lammer, Berchtesgadener Ache, Saalach, Sur in Götzinger Achen.
Tuji obiskovalci jo pogosto napačno imenujejo "reka Salzburg". Verjetno je to posledica podobnosti v imenih.[2]
Salzach izvira med vrhoma Salzachgeier in Schwebenkopf
Ime reke izhaja iz nemške besedesalz za 'sol' inAach (zelo razširjen zgornje nemški hidronim, iz stare visokonemškeaha (proto-germanska* ahwō – 'tekoča voda', končno iz PIE* hakʷā- ('gibljiva voda'). Do 19. stoletja je bilo pošiljanje soli po rekiSalza (starejša slovenščinaSalica) pomemben del lokalnega gospodarstva. Prevoz se je končal, ko je vzporedna železniška proga Salzburg – Tirolska nadomestila stari prometni sistem.
Salzach je glavnareka v avstrijskizvezni deželi Salzburg. Izvir je na robu Kitzbühelskih Alp blizuKrimmla v zahodni regiji Pinzgau. Njen tok drenira več alpskih pašnikov na približno 2300 metrih nmv, med Krimmlom in tirolsko deželno mejo, 3–5 kilometrov severno odprelaza Gerlos na pobočju Salzachgeierja (2466 m) in bližnjim vrhom Schwebenkopf (2354 m).
Od tu teče proti vzhodu skozi veliko dolino preko kraja Bruck an der Großglocknerstraße južno odjezera Zell do Schwarzach im Pongau. Nato zavije proti severu in preide Sankt Johann im Pongau. Severno od tu Salzach tvori ozkosotesko Salzachöfen medBerchtesgadenskimi Alpami in Tennengebirge ter nato steče skoziHallein in mestoSalzburg.
Spodnji tok Salzach med Laufenom in Oberndorfom
Salzach od sotočja s pritokom reke Saalach v severni Salzburški kotlini tvori skoraj 70 kilometrov dolgo mejo medBavarsko, Nemčijo ter avstrijskima deželama Salzburg inZgornjo Avstrijo. Mesta na bregovih v spodnjem delu so Laufen in njegovo sestrsko mesto Oberndorf bei Salzburg, Tittmoning in Burghausen. Vsa ta mesta imajo mejne prehode.
Reka se končno pridruži rekiInn v Haimingu med Burghausnom in Braunauom.
Zgornji in spodnji tok: Putzengraben , Trattenbach [ceb; de; sv] in Dürnbach iz Kitzbühelskih Alp, Krimmler Ache, Obersulzbach Untersulzbach, Habach , Hollersbach , Felberbach , Stubache, Kapruner Ache z Visokega Taurna, Pinzga iz jezera Zell, Fuscher Ache, Rauriser Ache iz Visokega Taurna, Dientener Bach iz Salzburških Skrilanih Alp, Gasteiner Ache, Großarlbach, Kleinarlbach z Visokega Taurna, Fritzbach iz masiva Dachstein, Mühlbach in Blühnbach iz Hochköniga.
Spodnji tok: Lammer z vzhoda, Torrener Bach (v dolini Blunau) iz Berchtesgadenskih Alp, Taugl in Almbach iz Hintersee, oba iz skupine Osterhorn, Königsseer Ache iz Königsseeja, Kehlbach, Fischach z jezera Wallersee, Klausbach, največji pritoki Saalach, Sur in Götzinger Achen na bavarski strani, Oichten pri Oberndorfu in Moosach v mejni regiji Salzburg-Zgornja Avstrija.
V mestu Salzburg je 13 mostov čez reko Salzach za motoriziran in nemotoriziran promet. Dolvodno so samo čezmejni mostovi in sicer most med Laufenom in Oberndorfom ter Europastegom ter most med Tittmoningom in Ettenauom (občina Ostermiething) ter dva med Burghausenom in Hochburg-Achom (Wanghausen:Novi most in Ach an der:Stari most). Na zgornjem in srednjem toku reke so številni mostovi.
Mnoge od teh mostov so poplave večkrat uničile. Poplava 13. avgusta 1959 z 2100 m³ / s je pomenila konec pravkar zgrajenega avtocestnega mostu pod Salzburgom, ki se je zrušil zaradi spodkopanja dna.
Razpravlja se o gradnji dodatnega mostu za čezmejni motorni promet na območju Laufna. Do zdaj kljub ugotovitvi ustrezne potrebe ni bil dosežen noben dogovor. Ovira med drugim so bili protesti prebivalcev in velik, zaščiten poplavni gozdni pas.[3]
Poleg tega se razmišlja o gradnji mostu za pešce tik pred izlivom Salzacha med Haimingom in Überackernom.
Iz Laufna preko Tittmoninga ob reki vodi pot do Burghausna (približno 40 km), ki jo je na nemški strani zelo enostavno prehoditi.
Na najnižjem rečnem odseku je mogoče pri lokalnih turističnih uradih rezervirati vožnje s pletnami, ki potekajo poleti nekajkrat mesečno, po poti ladijskega prometa s soljo.