Sage so prozne zgodbe in zgodovine, nastale naIslandiji in v manjši meri drugod vSkandinaviji.
Saga (iz staronorveške besede za 'nekaj rečeno', 'povedano') je izraz, ki označuje pripoved ali spomin na dogodek, ki ga ohranja ustno izročilo. V ožjem smislu to pomeni zgodbe, ki opisujejo skandinavsko ali germansko preteklost ali zgodbe tradicionalne nordijske literature, katerih avtor ni znan. Lahko imajo različno obliko, vsebino in temo, zato npr. znajo razlikovati med preprostofolksago (ljudsko sago) indjursago (saga o živalih), oziroma nekoliko bolj razvita oblikahjältesaga (saga o junakih), ki ima epski značaj.
Najbolj znana saga-zvrst jeÍslendingasögur (Sage o Islandcih), ki predstavljajo potovanjaVikingov, migracije na Islandijo in spore med islandskimi družinami. Vsebina sag je raznolika. Tradicionalno se delijo v pet skupin:
sage o kraljih, ki opisujejo vladavino prvih norveških kraljev;
islandske sage, ki opisujejo življenje in pustolovščine nordijskih priseljencev na Islandijo v 10. in 11. stoletju;
sodobne sage, ki so o življenju islandskih škofov v 12. in 13. stoletju pisali njihovi sodobniki (Sturlunga saga)
legendarne ali sage o starih časih (Fornaldarsaga), ki opisujejo najbolj oddaljeno preteklost in predstavljajo glavni izvor nordijske mitologije;
viteške sage, ki predstavljajo prevod francoskihChansons de geste.
Sage so nastale vsrednjem veku, vendar so nastajale tudi v naslednjih stoletjih. Medtem ko je bil v srednjeveški Evropi prevladujoči jezik pisanja zgodovinelatinščina, so sage nastale v domačem jeziku: staronorveškem in njegovimi kasnejšimi potomci, predvsemislandščini.
Sage so sicer napisane v prozi, vendar imajo nekaj podobnosti z epsko poezijo in pogosto vključujejo kitice ali cele pesmi v aliterativne verze, vdelane v besedilo.
Izrazsaga je bil kasneje uporabljen zunaj konteksta nordijske literature, torej za večdelna, zapletena fikcijska dela, ki imajo epski značaj (npr.Saga o Vojni zvezd,Saga o mraku itd.).
