| Safir |
|---|
 Zvezdasti modri safir |
| Splošno |
|---|
| Kategorija | IV. razred - Oksidi in hidroksidi |
|---|
| Kemijska formula | Aluminijevoksid, Al2O3 |
|---|
| Lastnosti |
|---|
| Barva | Vse barve razen rdeče (rubin) in rožnate (padparadža) |
|---|
| Kristalni habit | Masiven do zrnat |
|---|
| Kristalni sistem | Trigonalni,
ditrigonalni skalenoeder32/m,
prostorska skupina R3c |
|---|
| Razkolnost | Brez |
|---|
| Lom | Školjkast, cepljiv |
|---|
| Trdota | 9,0 |
|---|
| Sijaj | Steklast |
|---|
| Barva črte | Bela |
|---|
| Specifična teža | 3,95–4,03 |
|---|
| Optične lastnosti | Abbejevo število 72,2 |
|---|
| Lomni količnik | nω=1,768–1,772
nε=1,760–1,.763,
dvolomnost 0,008 |
|---|
| Pleohroizem | Močan |
|---|
| Tališče | 2030–2050 °C |
|---|
| Taljivost | Netaljiv |
|---|
| Topnost | Netopen |
|---|
| Drugo | Koeficient temperaturnega raztezka: (5,0–6,6)×10−6/K |
|---|
Safir je redekdragi kamen,mineralkorunda. To pomeni, da je safir, kot vsi ostali kristali iz skupine korundov sestavljeni iz čistegaaluminijevegaoksida, barvo, ki pri safirju variira od modre, rumene, rožnate, oranžne do zelene in vijolične, pa mu dajejo primesiželeza,kroma in drugihkovin. Rdeča različica safirja pa je dobila svoje ime in je danes poznana kotrubin.
Zelo redki so zvezdasti safirji, ki imajo v določenem preseku zvezdast vzorec, ki običajno lomi svetlobo v šestih krakih, redkeje pa celo v dvanajstih.
Ta mineral je po trdoti takoj zadiamantom in dosega vrednost 9,0 naMohsovi lestvici.
Najbolj cenjeni modri safirji izvirajo izKašmirja, kjer so jih tudi prvič našli konec19. stoletja. Izjemno cenjeni so tudi podobno modri safirji zMadagaskarja. Ostale države, kjer so večja nahajališča safirjev so:Avstralija (Queensland inNovi Južni Wales),Pakistan,Afganistan,Indija,Tanzanija,Kenija terZDA (Montana,Severna Karolina).
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:
Safir
