Sadjejedi alituraki (znanstveno imeMusophagidae) sodružinaptic, ki jo uvrščamo v samostojenred (Musophagiformes), sestavlja pa jo 23 danes živečihvrst v petihrodovih.[1] Razširjeni so v podsaharskiAfriki.[2]
Crinifer leucogaster je med manj plašnimi predstavniki in ga je lažje opaziti
So srednje veliki ptiči s kratkimi, zaokroženimiperutmi in dolgim, širokimrepom.Kljun je oster, nazobčan in pogosto živobarven, pri nekaterih vrstah podaljšan v čelni ščitek. Močne noge se končajo s štirimi prsti, dva od katerih sta obrnjena naprej in dva nazaj (zigodaktilne noge, podobno kotžolne). Voperjenosti nekaterih vrst prevladujeta siva in bela barva, druge pa so živopisane z zelenimi in temnomodrimi odtenki, lahko tudi z rdečo obrobo na krilih. Njihovaperesa vsebujejo skupinopigmentov – turakoverdine, kakršnih ne najdemo pri nobeni drugi skupini ptic. Vse vrste imajo na glavi greben (perjanico). Kljub barvitosti je večino vrst v gostem rastju težko opaziti, kljub temu, da se pogosto zadržujejo v skupinah in so dokaj glasni. Kot šibki letalci se najraje premikajo s skakanjem po vejah.[2][3]
Kot pove ime, so pretežno sadjejedi, nekatere vrste celo izključno, druge pa dopolnjujejo prehrano zlisti,cvetovi in poganjki ali, predvsem v paritvenem obdobju,žuželkami. Njihovo znanstveno ime se nanaša konkretno nabanane, o prehranjevanju s katerimi pa ni zaresnih podatkov. So monogamni ptiči, za zarod skrbita oba starša, vključno z valjenjem jajc. Nekateri sadjejedi gnezdijo v kolonijah.[2]
Razširjeni so po večini podsaharske Afrike, od vlažnih gozdov do sušnihsavan. Tri vrste so opredeljene kot ogrožene po kriterijihSvetovne zveze za varstvo narave zaradi uničevanjahabitatov. Ogroža jih tudi lov za meso in perje ter trgovino z živimi primerki.[2]
Tradicionalno so sadjejede uvrščali v redkukavic, sodobnemolekularne raziskave pa podpirajo opredelitev kot samostojen red. Poleg kukavic so njihovi najbližji sorodnikidroplje.[4][5][6]
_(32424422866).jpg)
.jpg)
.jpg)
