Staphylococcus aureus (tudizlati stafilokok) jevrstabakterije iz rodustafilokokov, ki je najpogostejši povzročitelj stafilokoknih okužb. Gre za okroglasto bakterijo (kok), ki je sicer pogosto prisotna na človeškikoži. Okoli 20 % ljudi je trajnih prenašalcev te bakterije.[1]
S. aureus lahko pri človeku povzroči različnebolezni, od omejenih kožnih okužb (impetigo oziroma krastavost, gnojni izpuščaji,turi,karbunkel,kožni ognojki ...) do življenjsko ogrožajočih bolezni, kot sopljučnica,meningitis,osteomielitis,endokarditis,sindrom toksičnega šoka,bakteremija inseptikemija. Je eden od petih najpogostejših povzročiteljevbolnišničnih okužb in pogosto povzroča pooperativne infekcije ran.
Zdravilo izbora za okužbe sS. aureus jepenicilin, a so zaradi razširjenosti sevov odpornih na penicilin, zdravila izbora pogosto napenicilazo odporni penicilini (npr.oksacilin aliflukloksacilin). Pri hudih okužbah, npr. pri endokarditisu, se lahko uporabi kombinacija zgentamicinom,[2][3], ki je lahko sporna zaradi visokega tveganja za poškodboledvic.[4] Trajanje zdravljenja je odvisno od mesta in resnosti okužbe.
Ob uvedbi penicilina leta1943 so bili sevi, odporni na ta antibiotik, malodane nepoznani,Alexander Fleming je odkril antibiotično delovanje penicilina ravno naS. aureus. Leta1950 je bilo že 50 % v bolnišnicah osamljenih bakterijS. aureus odpornih na penicilin, leta 1980 pa že 80 %.[5]
