| Ruzena Bajcsy | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Růžena Kučerová 28. maj1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1](91 let) Bratislava |
| Bivališče | ZDA |
| Narodnost | ameriška |
| Alma mater | Stanford;Tehniška univerza Slovaške |
| Mentor doktorske disertacije | John McCarthy |
| Doktorski študenti | |
Ruzena Bajcsy,slovaško-ameriškainženirka inračunalniška znanstvenica, *1933,Bratislava,Češkoslovaška.
Ruzena Bajcsy[2] je ameriškainženirka inračunalniška znanstvenica, ki se je specializirana zarobotiko inračunalniški vid. Je profesoricaelektrotehnike in računalništva naUniverzi Kalifornije v Berkeleyju[3] kjer je tudi direktorica EmeritaCITRIS-a (Centra za raziskave informacijske tehnologije v interesu družbe).
Bajcsyeva se je rodila leta 1933 vBratislavi naČeškoslovaškem vjudovski družini. Čeprav je bilo njeni družini prizaneseno privedbi vkoncentracijsko taborišče, ker je bil oče gradbeni inženir, so konec leta 1944 nacisti ubili večino njenih sorodnikov. Bajcsy in njeno sestro, edino preživelo iz ožje družine, je v oskrbo vzelRdeči križ kot vojno siroto; Bajcsy je pozneje odraščala v sirotišnicah in v rejništvu. Bila je dobra študentka v matematiki; izjavila je, da se je odločila za študijelektrotehnike, ker je takratna poklicna pot študentov matematike vodila k poučevanju, kar je v komunistični vzhodni Evropi zahtevalo zavezanostmarksistično-leninistični ideologiji, ki je ona ni podpirala.[2]
V letih 1957 in 1967 je pridobila magisterij in doktorat iz elektrotehnike naSlovaški tehniški univerzi vBratislavi, ter leta 1972 dodatni doktorat iz računalniških znanosti naUniverzi Stanford.[4] Po svojem drugem doktoratu se je zaposlila naUniverzi Pensilvanije vFiladelfiji, kjer je leta 1979 ustanovila laboratorij GRASP (General Robotics, Automation, Sensing and Perception).[5] Od leta 2003 do 2005 je bila v časuClintonovega predsedovanja članica Predsednikovega svetovalnega odbora za informacijsko tehnologijo. Nato je leta 2013 prevzela vodenje inštituta CITRIS naUniverzi Kalifornije, Berkeley, kjer je še vedno akademsko aktivna in ima vlogo zaslužnega direktorja.[6]
Leta 2001 je prejela častni doktoratUniverze v Ljubljani. Novembrska številka revijaDiscover iz leta 2002 jo je uvrstila na seznam 50 najpomembnejših žensk v znanosti.[7] Leta 2012 je prejela častni doktorat naUniverzi Pensilvanije[8] in na Kraljevem tehnološkem inštitutu (KTH) na Švedskem.[9]
Napisala je več kot 225 člankov v revijah in zbornikih konferenc, 25 poglavij knjig in 66 tehničnih poročil ter bila v mnogih uredniških odborih.
Njene trenutne raziskave se osredotočajo na področjaumetne inteligence;biosisteme inračunalniške biologije;teorije upravljanja,inteligentnih sistemov inrobotike; grafike inčloveško-računalniška interakcije,računalniškega vida; invarnosti.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
