Ruhola Musavi Hendi Homeini se je rodil očetuajatoliSaidu Mustafu Musaviju in materi Hajar v mestecu Homein, kakih 300 kilometrov južno od Teherana. Kot datum rojstva se navajajo različni datumi, najverjetneje pa se je rodil 17. maja 1900. Njegovded po očetovi strani,Said Ahmed Musavi Hendi, se je rodil vKinturju, vasici vindijski zvezni državiUtar Pradeš. V Iran je prišel leta 1834, ko je v mestu Homein kupil majhno posest. Homeinijev ded po materini strani,Mirza Ahmed Mojtahed Honsari je bil visok in vplivenislamski klerik, ki je med drugimvernikom v osrednjemIranu prepovedalkaditi tobak, kar ješahReza Pahlavi kasneje preklical.
Ko je bilo Ruholahu komaj pet mesecev, so muumorili očeta. Njegovo vzgojo sta prevzeli mama inteta. Obe sta umrli, ko je Ruholah dopolnil 15 let. Šolal se je doma in v lokalni vaškišoli. Ko je dopolnil 18 let, je vstopil v šolo ajatoleAbdula Karima Haerija Jazdija v mestuArak. Njegov duhovni učitelj in vodja Jazdi je bil eden od učencev najpomembnejšihšiitskih učiteljev izNajafa inKerbale vIraku.
Leta 1921 je Homeini končal šolanje v Araku in sledil svojemu učitelju v iransko sveto mestoKom, kjer je študiral indiplomiral iz islamskegašeriatskega prava,filozofije inmisticizma, o čemer je kasneje napisal nekaj knjig. Leta 1963 mu je bil podeljen verski nazivajatola, v skladu s tradicijo pa je ob tej priložnosti spremenil tudi svoj priimek in za svoj novi priimek prevzel ime mesta, v katerem je bil rojen (Homein). Istega leta je na verskem zborovanju v Qomu (Khom, Hom) kritiziral šaha Pahlavija in bil zato za nekaj mesecevzaprt, nato pa izgnan vTurčijo.
Tam je ostal nekaj manj kot eno leto, nato pa se je leta 1965 preselil vAn Najaf, šiitskoromarsko središče v večinomasunitskem Iraku. Tam je ostal do januarja 1978, ko je omemba njegovega imena v iranskem časopisju sprožila nasilnedemonstracije v Qomu, te so se razširile po vsem Iranu. Šahova vojska jih je na silo zatrla, pri čemer je ubila 24 demonstrantov. Obenem je šah od uradnegaBagdada zahteval, da Homeinija izžene iz Iraka, kar je Irak tudi storil. To pot je zatočišče našel vParizu, kjer je ustanovilvlado v izgnanstvu.
Med tem je v Iranu prihajalo do vse nasilnejših demonstracij. Zdaj to ni bil več samo upor proti šahu, ampak tudi upor proti njegovim ameriškim »botrom«. Dogodki so pripeljali tako daleč, da je nazadnje ameriškipredsednikJimmy Carter iranskemu šahu sam svetoval, naj zaradi lastne varnosti zapusti Iran.16. januarja leta 1979 je Reza Pahlavi zapustil deželo.
Razglasitev islamske republike in zajetje ameriških talcev
[uredi |uredi kodo]1. februarja 1979, dva tedna po šahovem begu iz države se je v državo vrnil ajatola Homeini in začel s prevzemom oblasti ob močni podpori ljudstva. Eden prvih ukrepov, ki jih je sprejel novi voditelj je bila prepoved vstopa v državo ameriškimdržavljanom.
Tudi vojaški vrh je po nekaj dneh obljubil poslušnost novemu voditelju, s čimer je ta začel izvajati islamskorevolucijo. Takrat devetinsedemdesetletni Homeini je ukinil šahovparlament, preklical ustavo in razglasilteokratsko vodenoIslamsko republiko Iran. Sebe je razglasil za vrhovnega vodjo, državo pa so naslednjih deset let pod njegovim strogim teokratskim vodstvom vodili šiitskiimami. Homeini je vsodišča vpeljal starošeriatsko pravo, katerega korenine segajo vsrednji vek, ko je cvetelaperzijskacivilizacija.
Padli šah Reza Pahlavi je medtem obolel zarakom in se zatekel vNew York. Na teheranskih ulicah se je takrat ponovno zbral milijon demonstrantov ter zahteval odZDA takojšnjo in brezpogojno izročitev pobeglegadiktatorja, da bi mu lahko sodili. ZDA so izročitev zavrnile, kar je bil povod, da je4. novembra petsto Homeiniju najbolj zvestihštudentov inaktivistov vdrlo v varovano stavbo ameriškeambasade, zasedlo poslopje in zajelo 52 ameriškihtalcev.
Drama z ameriškimi talci je trajala 444 dni. Ugrabitelji so zahtevali izročitev šaha, Carterjevadiplomatskataktika pa je v Iranu za več kot leto popolnoma odpovedala. Ekonomske sankcije, ki so jih ZDA sprožile proti upornemu Iranu niso učinkovale, grožnje z bombardiranjem tudi ne.
V začetku aprila 1980 je Carter tako prekinil neuspela pogajanja z Iranom in podpisal dokumente, s katerimi je odobril tajno misijo, imenovanooperacija Orlov krempelj. Ta, v strogi tajnosti načrtovana in na moč zapletenavojaška operacija ameriškihkomandosov, pa se je spremenila v polom, ko so trije od osmihhelikopterjev ponoči strmoglavili sredipuščave, še dodatnih osem marincev pa je umrlo, ko sta v zraku trčila ameriški helikopter inletalo za oskrbo zgorivom.
Julija 1980 je nekdanji iranski šah Reza Pahlavi zaradi raka umrl vKairu. Po dolgih pogajanjih ter finančnih in drugih obljubah pa so Iranci20. januarja 1981 izpustili ameriške talce. To se je zgodilo na isti dan, ko je vBelo hišo prišel novi ameriški predsednikRonald Reagan. Dokumenti iz leta 1985, ki so po 20 letih (leta2005) prišli v javnost, razkrivajo, da je Reagan Irancem tik pred začetkom vojne med Iranom in Irakomodobril prodajo orožja v zameno za izpustitev talcev na dan njegovega vstopa v Belo hišo. Veselo novico je Reagan ameriški javnosti sporočil med svojim inavguracijskim govorom, Carter pa je izpuščene talce pričakal na vojaškem letališču vNemčiji.
Septembra 1988 je vZdruženem kraljestvu izšla knjiga britanskegapisatelja indijskega roduSalmana Rushdieja z naslovomSatanski stihi, ki je v hipu sprožila burne reakcije v islamskem svetu, saj jo je del razumel kot nespoštljiv opis dejanjprerokaMohameda. Knjigo so kmalu po izidu prepovedali v večini muslimanskih držav in Indiji. Štirinajstega februarja 1989 je iranski nacionalni radio v Teheranu v eter spustil naslednji Homeinijev poziv:»Obveščam pogumne muslimane sveta, da je avtor Satanskih stihov, knjige, ki je napisana, objavljena in uperjena proti islamu, njegovemu preroku inKoranu, skupaj z vsemiuredniki inzaložniki, ki so poznali njeno vsebino, obsojen na smrt. Pozivam vse muslimane, kjerkoli se nahajajo, naj ga ubijejo brez odlašanja, tako da si nihče več ne bo dovolil žaliti prepričanja muslimanov. Kdor ob tem izgubi življenje, bo veljal za mučenca po božji volji. Če ima kdo dostop do avtorja in sam ne more izvršitifatve, ga pozivam, da o tem obvesti tiste, ki to zmorejo.«
Tri dni pozneje se je oglasil takratni iranski predsednikMohamed Katami in sporočil, da bi morda lahko preklicali fatvo nad Rushdiejem, če se je pripravljen iskreno opravičiti za svoje pisanje milijardi muslimanov in ajatoli Homeiniju. Rushdie je storil natančno to: že naslednji dan se je javno opravičil.Iranska tiskovna agencija je en dan kasneje objavila sporočilo, »da njegovo opravičilo načeloma zadostuje«, a se je potem zapletlo in Homeinijeva obsodba ni bila preklicana. Še več, v Iranu je bilo pisateljevo opravičilo razumljeno kot priznanje krivde. Zaradi te fatve sta Združeno kraljestvo in Iran 7. marca 1989 uradno prekinila diplomatske odnose.
Po muslimanskem svetu so se razplamteli protesti. Muslimani so se zbirali na množičnih protestih in zažigali Rushdiejevo knjigo. Julija 1991 so neznanci do smrti zabodli japonskegaprevajalcaSatanskih stihovHitošija Igarašija, prevajalec v italijanščinoEttore Capriolo pa je podoben napad komaj preživel.Norveški založnikWilliam Nygaard, ki je izdal Rushdiejevo knjigo, je bil oktobra 1993 ranjen v atentatu. Avtor sporne knjige Salman Rushdie pa se od obsodbe naprej skriva.
Septembra 1998 je Iran izrazil željo po ponovni vzpostavitvi diplomatskih stikov z Združenim kraljestvom. Takratni zunanji ministerKamal Harazi je takrat zagotovil, da iranska vlada ne podpira nikakršne akcije, ki bi ogrozila življenje Salmana Rushdija, a je te besede kmalu po obnovitvi diplomatskih odnosov spremenil. V svojem sporočilu ob vsakoletnem muslimanskem romanju vMeko je še istega leta izjavil, da Iran zavrača zahteve po preklicu smrtne obsodbe, saj jo lahko prekliče le tisti, ki jo je izrekel.
Tretjega junija 1989, štiri mesece zatem, ko je izrekel smrtno obsodbo in pozval muslimane, naj usmrtijo Salmana Rushdieja, je ajatola Homeini umrl za posledicamiinfarkta. Njegovo duhovno vodstvo v Islamski republiki Iran je nasledil ajatolaAli Hamenej, ki je fatvo obnovil v začetku leta 2005.
