Golob je po končanem doktoratu nafakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1994 svojo kariero začel kotFulbrightov štipendist na Georgia Institute of Technology vAtlanti. V časutretje Drnovškove vlade je bil leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Leto pozneje se je včlanil vLiberalno demokracijo Slovenije (LDS) ter med majem 1999 in junijem 2000 služil kot državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. V letu 2004 je soustanovil energetsko podjetje GEN-I ter dve leti pozneje postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021. V vmesnem času je bil še naprej aktiven v politiki, tako da je leta 2011 postal podpredsednik strankePozitivna Slovenija (PS), kasneje pa podpredsednik strankeZavezništvo Alenke Bratušek (SAB). Po SAB-ovem slabem rezultatu na volitvah leta 2014 je v politiki več let ostal aktiven le na lokalni ravni vMestni občini Nova Gorica.
V začetku januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika strankeZ.DEJ, ki jo je kmalu po zmagi kot novi predsednik stranke preimenoval vGibanje Svoboda (GS). 24. aprila 2022 je z GS zmagal na rednihdržavnozborskih volitvah. Stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. 25. maja 2022 je Državni zbor Goloba izvolil za predsednikaVlade Republike Slovenije.15. vlada republike Slovenije je v koaliciji Gibanja Svoboda,Socialnih demokratov (SD) inLevice mandat nastopila 1. junija 2022.
Kot predsednik vlade je Golob nadzoroval odziv Slovenije narusko invazijo na Ukrajino in posledično energetsko krizo. Nadzoroval je znatno povečanje slovenskega obrambnega proračuna in zavezo do izpolnitve Natovih dveh odstotkov do leta 2030, pošiljke orožja Ukrajini in prekinitev dobave ruskega plina v Slovenijo. Kot odziv navojno med Izraelom in Hamasom je pod njegovim vodstvom Slovenija junija 2024Palestino priznala kot samostojno državo.
Mladost in izobraževanje
Robert Golob se je rodil 23. januarja 1967 vŠempetru pri Gorici.[2] Njegov očeValentin Golob je bil med letoma 1976 in 2022 vodja Soških elektrarn. Robert je bil v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje je preskočil tudi četrti razred, po osnovni šoli pa se vpisal naGimnazijo Nova Gorica.[3] Študiral je naFakulteti za elektrotehniko, kjer je leta 1989 diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih.[4] Po končanem doktoratu je kotFulbrightov štipendist gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti.[5]
Poslovna kariera
Leta 2004 je soustanovil podjetje GEN-I.[6] Leta 2006[navedi vir] je postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021.[7]
24. januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika strankeZ.DEJ.[11] Na kongresu je tudi preimenoval stranko, ki se od takrat imenujeGibanje Svoboda. 1. februarja 2022 se je sestal s strankamiKoalicije ustavnega loka na skupnem sestanku. Golobova stranka se je kmalu uvrstila na prva mesta javnomnenjskih anket, na prvem mestu se je izmenjevala sSlovensko demokratsko stranko.[navedi vir]
20. aprila 2022 je sporočil, da se je okužil znovim koronavirusom, zaradi česar je aktivnosti v zadnjem tednu kampanje izvajal večinoma na daljavo.[12]
24. aprila 2022 je z Gibanjem Svoboda zmagal nadržavnozborskih volitvah, njegova stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.[13][14] Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republikeBorutom Pahorjem in istega dne še s predsednico SDTanjo Fajon.[15] Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankamaKoalicije ustavnega loka, ki sta ostali zunaj parlamenta –Stranko Alenke Bratušek inListo Marjana Šarca.[16]
Predsednik vlade
Z madžarskim premierjemViktorjem Orbánom ob zaključku izgradnje električnega daljnovoda Cirkovce–Pince (2022)
25. maja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije Roberta Goloba izvolil za predsednikaVlade Republike Slovenije.[17]15. vlada Republike Slovenije je bila v Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 1. junija 2022. Začetek njegovega mandata je zaznamovala draginja, predvsem na področju energetike[18] ter stanje v zdravstvu, povezano z COVID-19.[19] Sredi decembra 2022 so v javnost prišle informacije, da naj biNacionalni preiskovalni urad preiskoval poslovanje družbe Gen-I, med vpletenimi tudi Roberta Goloba.[20][21][22]
Kot enega od ciljev svojega mandata je Robert Golob postavil zdravstveno reformo.[23][24] Eden vidnejših ukrepov je bil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.[25][26] Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil večkrat deležen kritik opozicije in tudi vodjo strateškega sveta Erika Breclja, a mu je Golob izražal podporo.[27][28] 7. julija 2023 je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal Golob.[29] Slednji je v izjavi pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.[30] Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.[31][32] Jeseni 2023 je Golob odslovil še dva ministra, in sicer ministra za naravne vire in prostorUroša Brežana ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoIreno Šinko.[33][34]
Po seji sveta stranke je Golob 24. oktobra 2023 napovedal možnost rekonstrukcije vlade, s katero bi zmanjšali število ministrstev, s tem pa povečali učinkovitost vlade.[40][41]
Pred državnozborskimi volitvami je Golob na delovno kosilo v začetku januarja 2026 povabil sedem parlamentarnih in neparlamentarnih strank: stranke SD, Levica,Vesna,Prerod,Piratsko stranko,Mi, socialisti,Resni.ca, z namenom dialoga in iskanja možnosti sodelovanja ter spoštljive kampanje.[42][43][44]
Filozof in publicistBoris Vezjak je ob koncu Golobovega premierskega mandata ocenil, da se je v tem času precej približal avtoritarnemu načinu vladanja, ki ga je poprej očital predhodnikuJanezu Janši.[45] Filozof Slavoj Žižek pa, da je vlada prva, ki je načela pomembne težave, ki so prej v Sloveniji ostale neurejene.[46]
Kazenska ovadba
Tatjana Bobnar je po odstopu z mesta notranje ministrice večkrat opozorila na domnevno politično vmešavanje Goloba v delo policije. Oktobra 2023 je pred preiskovalno komisijo izpostavila, da je predsednik vlade od nje zahteval določene kadrovske menjave na policiji ter očiščenje »janšistov«.[47][48][49] Golob je potrdil nekatere njene navedbe, druge pa označil za neutemeljene. Prav tako se je pojavila neuradna informacija, da naj bi Golob odložil prijetje dveh ruskih vohunov, kar je premier zanikal.[50]
Novembra 2023 jeKomisija za preprečevanje korupcije zaradi domnevnih pritiskov na Bobnarjevo začela preiskavo zoper Goloba zaradi suma kršitve integritete.[51][52] Oktobra 2024 je Slovenska policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper Goloba, kar je premier označil za politično motivirano.[53][54] Poleg tega so bile izpostavljene neskladnosti v njegovih javnih izjavah o srečanjih z Bobnarjevo, kar je kasneje pripisal lapsusu.[55]
13. januarja 2026 je Komisija za preprečevanje korupcije sporočila, da je v zadevi Bobnar pri premierju Golobu ugotovila kršenje zakona o integriteti. Njegovo ravnanje, ko je ministrici Bobnar novembra 2022 posredoval sporočila, so na KPK označili kot »v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo«, razkrili pa so tudi SMS sporočili, ki jih je Golob v odzivu označil za nesporni.[56] Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je medtem napovedal, da se bo zadeva nadaljevala s sodno obravnavo, saj da so ugotovitve KPK nezakonite.[56]
Afera Karigador
Aprila 2025 se je predsednik vlade znašel v središču nove afere, ko je bil deležen očitkov o morebitnem konfliktu interesov. V javnosti so se pojavila vprašanja, ali je v zameno za bivanje v zasebni hiši podjetnikaTomaža Subotiča v hrvaški Istri, vlada tega imenovala v sveta zavodovPsihiatrične klinike Ljubljana inSplošne bolnišnice Celje. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zadevo uvrstila v svoj nadzorni postopek, Golob pa je očitke zavrnil, jih označil za politično motivirane in poudaril, da gre za zasebno prijateljsko vez. V odzivu za javnost je navedel, da se s tem preusmerja pozornost od ključnih vladnih reform.[57][58]
Oktobra 2025 je KPK v prvem osnutku ugotovil, da se je Golob ob glasovanju za imenovanje Subotiča v sveta dveh bolnišnic znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov.[59][60] Golobov odvetnikStojan Zdolšek je o tem podal izjavo pred novinarji, kjer je bila pristona tudi novinarka oddajeTarča, ki je o zadevi pred tem obsežneje poročala. Novinarko je pozval, da prostor zapusti, saj ji izjave ni želel dati, kar je Društvo novinarjev Slovenije označilo za omejevanje novinarskega dela.[61] Izjavo je ob tem podala tudi nekdanji novinarki TarčeNataša Markovič, ki je dejala, da sta bili s kolegicoBarbaro Pance pred tem prav tako odpuščeni zaradi "preveč negativnega poročanja o Golobovi vladi."[62][63]
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcijeRobert Šumi je po nizu naznanil na korupcijska tveganja na Roberta Goloba naslovil javno pismo, v katerem je opozoril, da so "Napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev" iz njegovega kroga postali stalnica.[64]
_(cropped).jpg)
_signature_in_2024_(cropped).jpg)
.jpg)
