Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Risan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Risan

Рисан
mesto
Risan se nahaja v Črna gora
Risan
Risan
Koordinati:42°30′53″N18°41′42″E / 42.51472°N 18.69500°E /42.51472; 18.69500
Država Črna gora
občinaKotor
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno2.048
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Omrežna skupina032
Avtomobilska oznakaKO
Unescova svetovna dediščina
DelNatural and Culturo-Historical Region of Kotor
Naravna in kulturno-zgodovinska regija Kotor[1]
Kriterij
Kulturni: (i)(ii)(iii)(iv)
Referenca125
Vpis1979(3.zasedanje)
Razširitve2012, 2015
Risan

Risan (črnogorska cirilica Рисан) je mesto z okoli 2.000 prebivalci vKotorskem zalivu vČrni gori. Izvira iz antičnega naseljaRhizon, najstarejšega naselja v Kotorskem zalivu.

Leži v najtesnejšem severnem delu zaliva, pod strmimi planinskimi grebeni, na križišču stareceste iz notranjosti Črne gore (Nikšić) in priobalne cesteHerceg Novi -Kotor.

Medtem ko na kraški planoti Krivošije, ki visi strmo nad ozko obalo zaliva Risan, letno pade več kot 5000 mm dežja (evropski rekord), se v ozkem obdelovalnem pasu pri Risanu zbere več močnih kraških izvirov.

Zgodovina

[uredi |uredi kodo]
Rimski mozaik v Risanu

Risan je staroilirsko naselje, ki se v arhivskih dokumentih prvič omenja leta 229 pr. n. št. kotRhisinium. Tega leta je ilirskakraljicaTevta v pogajanjih zRimljani zaprosila za sklenitev miru. Rimljani so skušali zavojevati njeno kraljestvo, kar se jim je posrečilo šele leta 168 pr. n. št. V rimskih časih je Rhiszinium dokumentiran kotoppidum civium Romanorum, najbolj uspešen čas pa je prišel v 1. in 2. stoletju, ko so bile zgrajene velikevile in je mesto imelo 10.000 prebivalcev. Petmozaikov je najdragocenejši ostanek tega obdobja - ne samo za Risan, ampak tudi za Črno goro.[2] V času Rimljanov se je mesto močno okrepilo, ko pa se je okrepil še Kotor, je Risan polagoma izgubljal premoč v zalivu.

Okoli leta 500 je postal rimokatoliška škofija Risano. VpadiAvarov inSlovanov so mesto opustošili. Zadnja omemba rimskega škofa v Risanu sega v leto 595.

V 10. stoletju je bizantinski cesarKonstantin VII. Porfirogenet Risan vključil med naseljena mestaTravunije, medtem kodukljanski duhovnik Risseno štel za okrožje.

Ob potresu1667 je stari del naselja utonil v morje.

Risan je vsrednjem veku izgubil pomen, ki ga je imel v antičnih časih. Sredi 15. stoletja se je Risan imenoval Herceg Stjepan. Leta 1466 so Benečani ponudili, da bi otok Brač in palačo v Splitu podariliHercegu Stjepanu v zameno za njegovi dve mesti (Risan in Novi) v Boki kotorski. Turki so leta 1482 prevzeli Risan, skupaj s Herceg Novim, od sina Hercega Stjepana, Vlatka in ga uporabili kot podlago za svoje gusarje za napade na beneške ladje iz njihovih bližnjih posesti Cattaro in Perasto. Po popisu prebivalstva leta 1627 je imel Risan 800 državljanov. 570 je bilo muslimanov, 150 pravoslavnih in 80 katoličanov

Šele leta 1688 je Risan postal beneški kot del Beneške Albanije z beneškim imenom Risano in užival začasno gospodarsko rast. V naslednjih stoletjih je imel Risan enako usodo kot celotna Dalmacija. Med drugo svetovno vojno je bil del Kraljevine Italije v italijanskem guvernatoratu Dalmacija in sedaj del nove neodvisne Črne gore.

Izmed spomenikov burne preteklosti so najpomembnejši: velik rimskimozaik iz začetka 2. stoletja s podobobogaHypnosa, nato deli potopljeneantičnearhitekture,trdnjaviGrkavac inLedenica (16. - 17. st.),cerkvisv. Petra in Pavla terNadangela Mihaela (1767).

Sodobni Risan

[uredi |uredi kodo]

V današnjem Risanu ni elementov, ki bi ga lahko povezali s srednjeveškim mestecem. Risan ob morju je bil verjetno le naselje. Na hribu Gradina, nad znamenitim arheološkim najdiščem Carine, je utrdba, ki vsebuje ostanke ilirske akropole, pa tudi srednjeveški in turški sloj. Položaj utrdbe je bil odličen, predvsem za nadzor poti Risan - Onogošt, medtem ko je bilo samo pogorje nedostopno.

Danes je Risan majhno pristanišče z približno 2000 prebivalci (leta 1900: približno 5000 prebivalcev, od tega 80 % pravoslavnih, 20 % katoličanov), kamor se je les iz ogromnih pragozdov Bijele gore odvažalo večinoma v Italijo. Risan je turistično mesto, ki ima hotel, imenovan po svoji najbolj znani državljanki, kraljici Tevti, s spremljajočimi lepimi plažami.

Legenda

[uredi |uredi kodo]

Po ustnem izročilu je nekje nad RisanomgrobfeničanskegakraljaKadmosa, mitološkega ustanoviteljaTeb in ugrabljeneHarmonije.

Demografija

[uredi |uredi kodo]
Pregled števila prebivalstva po letih[3]
1948195319611971198119912003
г96910381227146117662047211720092083

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. Naravna in kulturno-zgodovinska regija KotorWikipodatkiQ3511938
  2. »Rimski mozaici iz Risna – Montenegrina.net | Kultura, umjetnost i nasljeđe Crne Gore. Culture, Arts & Heritage of Montenegro« (v ameriški angleščini). Arhivirano izprvotnega spletišča dne 1. novembra 2019. Pridobljeno 20. decembra 2019.
  3. Р E П У Б Л И К А Ц Р Н A Г O Р A, Завод за статистику:Попис становништва, домаћинстава и станова у 2003; (Подгорица, септембар 2005).

Zunanje povezave

[uredi |uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Risan.
Naselja
Splošno
Narodne knjižnice
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Risan&oldid=6246830«
Kategorije:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp