Rilčasti skakači (znanstveno imeMacroscelididae) sodružina majhnihžužkojedihsesalcev izAfrike, v katero uvrščamo 20 danes znanihvrst.[1] Prepoznavni so po rilčastem smrčku, dolgih zadnjih nogah in dolgem, golem repu; zaradi podobnosti različnim drugim žužkojedim sesalcem so taksonomi dolgo mislili, da so sorodni bodisirovkam, bodisiskakačem ali kaki drugi skupini, zdaj pa jih uvrščamo v samostojenredMacroscelidea.[2] Zanje sodobne molekularne analize kažejo, da so pravzaprav bližnji sorodnikislonov in drugih skupin v nadreduAfrotheria, neglodavcev.[3]
V splošnem so rilčasti skakači majhni, glodavcem podobne živali z rilčastim smrčkom, dolgimi zadnjimi nogami in dolgim, golim repom. Dolg in gibljivjezik, ki ga uporabljajo za pobiranje majhnihnevretenčarjev s tal, seže vse do konice smrčka. Večje vrste s smrčkom tudi rijejo po tleh in kopljejo z močnimi kremplji na sprednjih nogah.[2] Dolge zadnje noge z močno podaljšanimi metatarzalnimi koščicami v stopalih jim služijo za izjemno hiter tek; na njihov račun so med najhitrejšimi malimi sesalci. Tako lahkozahodni rilčasti skakač, s 60g telesne mase doseže skoraj 30km/h.[4] V primerjavi z drugimi podobno velikimi žužkojedimi sesalci imajo tudi razmeroma velikemožgane.[5]
Rhynchocyon udzungwensis je največji znani rilčasti skakač
Razlikujemo dve glavni skupini, ki sta klasificirani na ravni poddružin: večje rilčkaste pesjane (Rhynchocyoninae) in manjše rilčaste skakače (Macroscelidinae). Najmanjši predstavnik jenavadni rilčasti skakač, ki doseže malo nad 10cm telesne dolžine brez repa in maso 45g,zlatohrbti rilčkasti pesjan pa skoraj 30cm dolžine in maso 540g. Rep je približno tako dolg kot telo.[2] Največjo znano vrsto, rilčkastega pesjanaRhynchocyon udzungwensis, so odkrili šele v začetku 21. stoletja v gorovjuUdzungwa vTanzaniji in formalno opisali leta 2008. Ta doseže 700g, približno velikosti zajca.[6] Rilčkasti pesjani imajo pisane kožuhe, manjše vrste pa so bolj zemeljskih barv.[1]
Kljub temu, da so dnevno aktivni in živijo na tleh, jih je zaradi nenehnega hitenja okrog težko opazovati. Vsi se prehranjujejo z manjšimi nevretenčarji, ki jih manjše vrste pobirajo s tal, večje pa rijejo za njimi po tleh s smrčki in kopljejo s sprednjimi nogami. Prehrano včasih dopolnjujejo s sočnimi plodovi in semeni rastlin. Mnoge manjše vrste kopljejo plitve rove ali uporabljajo naravne špranje oz. zapuščene rove drugih malih sesalcev. Parijo se vse leto in imajo več legel letno. Pari vzpostavijo teritorij, ki ga branijo pred vsiljivci. Nekatere vrste si znotraj teritorija uredijo mrežo stezic, po katerih se lahko hitro premikajo.[2]
Rilčaste skakače delimo na dve poddružini, rilčkaste pesjane (Rhynchocyoninae) z enimrodom in rilčaste skakače (Macroscelidinae) s štirimi. Skupno je opisanih 20 vrst:[1]
↑Nishihara, Hidenori; Satta, Yoko; Nikaido, Masato; Thewissen, J. G. M.; Stanhope, Michael J.; Okada, Norihiro (1. junij 2005). »A Retroposon Analysis of Afrotherian Phylogeny«.Molecular Biology and Evolution.22 (9): 1823–1833.doi:10.1093/molbev/msi179.
↑Lovegrove, Barry G.; Mowoe, Metobor (1. januar 2014). »The evolution of micro-cursoriality in mammals«.Journal of Experimental Biology.doi:10.1242/jeb.095737.
↑Kaufman, Jason A.; Turner, Gregory H.; Holroyd, Patricia A.; Rovero, Francesco; Grossman, Ari (13. marec 2013). »Brain Volume of the Newly-Discovered Species Rhynchocyon udzungwensis (Mammalia: Afrotheria: Macroscelidea): Implications for Encephalization in Sengis«.PLoS ONE.8 (3): e58667.doi:10.1371/journal.pone.0058667.