Opisanih je približno 380.000vrst rastlin, od tega jih večina, približno 260.000,tvori semena. Rastline so lahko zelo majhne, sestavljene iz ene same celice ali zelo velike kot najvišjadrevesa. Zelene rastline proizvedejo velik del kisika, ki ga dihamo; sladkorji, ki jih ustvarijo, so vir energije za večinoekosistemov. Številni drugiorganizmi, vključno z živalmi, seprehranjujejo neposredno z rastlinami ali pa so odvisne od organizmov, ki so odvisni od rastlinske hrane.
Žita,sadje inzelenjava so osnovna človeška hrana, ki jo ljudje pridelujejo že tisočletja. Ljudje uporabljajo rastline tudi za številne druge namene, kot sogradbeni material, okraševanje, pisalne pripomočke in v veliki meri zazdravila. Z rastlinami seznanstveno ukvarjabotanika, ki je vejabiologije.
V preteklosti so vsa živa bitja razvrščali v dve skupini: rastline inživali. To delitev je uvedelAristotel (384–322pr. n. št.), ki je vsvoji biologiji razlikoval med bitji,[5] glede na vrsto njihove »duše«– živali naj bi imele »čutečo dušo«, rastline pa le »vegetativno dušo«.[6] Aristotelov učenecTeofrast je nadaljeval njegovo delo na področju taksonomije in klasifikacije rastlin.[7] Veliko kasneje jeLinnaeus (1707–1778) postavil temelje sodobnegaznanstvenega klasifikacijskega sistema, vendar je ohranil delitev na dvekraljestvi. Rastlinsko kraljestvo je poimenoval Vegetabilia.[7]
Ko za določeno skupino organizmov alitaksonov uporabljamo ime Plantae ali rastlina, se to običajno nanaša na enega izmed štirih možnih konceptov. Ti koncepti so:
Ime(na)
Obseg
Organizacija
Opis
Kopenske rastline, znane tudi kotEmbryophyta (embriofiti).
Rastline v najožjem pomenu vključujejojetrenjake,rogovnjake,mahove invišje rastline, kot tudi fosilne rastline, podobne današnjim preživelim skupinam, izključujejo pa alge in ostale »nižje«skupine (npr.: MetaphytaWhittaker, 1969,[8] PlantaeMargulis, 1971[9]).
Zelene rastline, znane tudi kotViridiplantae,Viridiphyta,Chlorobionta aliChloroplastida
Rastline v ožjem pomenu vključujejozelene alge in kopenske rastline, ki so iz njih izšle, vključno zparožnicami (Charales). Razmerja med rastlinskimi skupinami še niso v celoti razjasnjena, zato se tudi njihova poimenovanja precej razlikujejo. Klad Viridiplantae obsega organizme, ki imajocelulozo v celičnih stenah, vsebujejoklorofil a in b ter imajoplastide, obdane z dvemamembranama, ki omogočajo fotosintezo in shranjevanje škroba. Ta klad je glavni subjekt tega članka (npr. PlantaeHerbert Copeland, 1956[10]).
Rastline v širšem pomenu vključujejo zgoraj navedene zelene rastline terrdeče alge (Rhodophyta) inglavkofite (Glaucophyta), ki shranjujejofloridejski škrob zunaj plastidov, v citoplazmi. Ta klad zajema vse organizme, ki so pred davnimi časi pridobiliprimarne kloroplaste neposredno s fagocitozocianobakterij (npr. PlantaeCavalier-Smith, 1981[11]).
Rastline v najširšem pomenu so v starejših, danes zastarelih klasifikacijah vključevale tudi nesorodne skupinealge,glive inbakterije (npr. Plantae ali VegetabiliaLinnaeus 1751,[12] PlantaeErnst Haeckel 1866,[13] MetaphytaHaeckel, 1894,[14] PlantaeWhittaker, 1969[8]).
Obstaja približno 382.000 priznanihvrst rastlin,[15] od katerih velika večina, približno 283.000,tvori semena za razmnoževanje.[16] Spodnja tabela prikazuje ocene števila vrst različnihoddelkih zelenih rastlin (Viridiplantae). Približno 85–90% vseh rastlin je kritosemenk (cvetnic). Različni projekti trenutno poskušajo zbrati zapise o vseh rastlinskih vrstah v spletnih zbirkah podatkov, kot jeWorld Flora Online.[15][17]
So najrazličnejših oblik in imajo zelo raznovrstne življenjske navade. Tako na primer med rastline uvrščamo na vlažne življenjske razmere prilagojene mahove iz skupine jetrnjakov, pa tudikaktuse, ki so sposobni preživeti puščavskosušo in vročino. Med rastlinami najdemokoruzo in druge zeli, ki končajo svoj življenjski krogv enem samem letu, in orjaška mamutovčeva drevesa, ki živijo tisoče let. Prav zaradi velike pestrosti oblik so se lahko rastline prilagodile in preživele v različnih okoljih ter naselile skoraj vsa območja našega planeta.
Pestrost živečih oddelkov zelenih rastlin (Viridiplantae) po številu vrst
Predniki kopenskih rastlin so se razvili v vodi. Pred približno 1,2 milijarde let so se na kopnem pojavile preproste alge, vendar so se prve kopenske rastline pojavile šele vordoviciju, pred približno 450 milijoni let. Te rastline so imele raven organizacije podobno današnjim mahovom.[34][35] Vendar pa fosili organizmov s sploščenosteljko vpredkambrijskih kamninah nakazujejo, da so večcelični sladkovodni evkarionti obstajali že pred več kot milijardo let.[36]
Primitivne kopenske rastline so se začele hitreje razvijati v poznemsilurju, pred približno 420 milijoni let. Med fosili iz tega časa najdemo briofite, lisičjakovce in praproti.[37] Njihova zgradba je dobro ohranjena v fosilih iz zgodnjegadevonskega fosilnega depozitaRhynie chert. Te zgodnje rastline so se ohranile tako, da so okamenele vrožencu, ki je nastal v vulkanskih vročih vrelcih, bogatih s kremenom.[38]
Do konca devona so rastline razvile skoraj vse osnovne značilnosti, ki jih poznamo danes, vključno s koreninami, listi insekundarnim lesom v drevesih, kot jeArchaeopteris.[39][40] Vkarbonu so se razvili gozdovi v močvirjih, kjer so prevladovali lisičjakovci in preslice, ki so lahko dosegali velikost dreves. Pojavile so se zgodnjegolosemenke, prvesemenke.[41]Permsko-triasno izumrtje je močno spremenilo ekosisteme.[42] To je morda bil začetek razvojacvetnic vtriasu (pred približno 200 milijoni let).[43][44][45]Iglavci so se širili od poznega triasa naprej in so vjuri postali prevladujoč del flore.[46][47]
Prečni prerez steblaRhynia, zgodnje kopenske rastline, ohranjene vRhynie chert iz zgodnjegadevona.
Dodevona so se rastline s koreninami in olesenelimi stebli prilagodile kopnemu.
Vkarbonu so sepreslice, kot jeAsterophyllites, razmnoževale v močvirnih gozdovih.
Leta 2019 so znanstveniki predlagalifilogenetsko drevo, ki temelji nagenomih intranskriptomih 1153 rastlinskih vrst.[48] Uvrstitev skupin alg podpirajo filogenetske analize, ki temeljijo na sekvenciranih genomih vrst iz družinMesostigmatophyceae inChlorokybophyceae. Ta analiza obravnava tako »klorofitne alge«in »streptofitne alge«kotparafiletski skupini (navpične črte poleg diagrama filogenetskega drevesa), saj so kopenske rastline evolucijsko izšle iz teh skupin.[49][50] Razvrstitev Bryophyta podpirajo tako Putticket al. 2018,[51] kot tudi novejše filogenetske analize, ki vključujejo sekvencirane genome rogovnjakov.[52][53]
Shema »tipične«rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli
Rastlinske celice imajo posebne lastnosti, ki jih druge evkariontske celice (kot so živalske) nimajo. Med te lastnosti sodijo velika, z vodo napolnjena osrednjavakuola,kloroplasti in močna, prožnacelična stena, ki je izvencelične membrane. Kloroplasti sonastali iz nekdanje simbioze med nefotosintetsko celico in fotosintetskimicianobakterijami. Celična stena, ki je večinoma zgrajena izceluloze, omogoča rastlinski celici, da senapolni z vodo, ne da bi počila. Vakuola rastlinski celici omogoča, da spreminja svojo velikost, medtem ko količinacitoplazme ostaja enaka.[54]
Večina rastlin jemnogoceličnih. Rastlinske celice se diferencirajo v različne tipe celic, ki tvorijo tkiva, kot jeprevajalno tkivo s specializiranimksilemom infloemom v listnih žilah insteblih, ter organe z različnimi fiziološkimi funkcijami.Korenine absorbirajo vodo in minerale, stebla zagotavljajo oporo ter prenašajo vodo in sintetizirane molekule,listi omogočajo fotosintezo,cvetovi pa so namenjeni razmnoževanju.[55]
Listi so za rastline nekakšne tovarne za predelavo hrane. V listnih celicah so telesca, imenovanakloroplasti, kjer se s postopkom fotosinteze prideluje hrana. Kloroplasti vsebujejo zeleno snov, imenovanoklorofil, ki daje rastlinam zelen videz. Rastline za fotosintezo potrebujejovodo inogljikov dioksid. Voda se dovaja po steblu v liste skozi osrednjo žilo in žilice. Odprtine na površju listov –listne reže, omogočajoizhlapevanje vode in sprejemanje ali sproščanjekisika. Listi rastlin so oblikovani zelo različno.
Cvetovi vsebujejo razmnoževalne organe rastline, dele, s katerimi bo pridelalasemena, iz katerih bodo potem vzniknile nove rastline. Razmnoževalne organe obdajajo in varujejo venčni in čašni listi. Venčni listi so pogosto živo obarvani in dehteči, da privabljajožuželke,ptice in druge živali, ki imajo pomembno vlogo pri razmnoževanju rastlin.
Steblo nosi liste in dovaja vodo izkorenin po njem se pretaka voda in hrana. Vsebuje svežnje cevk, ki jim pravimo žilno tkivo. Ločimo dve vrsti cevk:ksilemske (vodovodne) za dovajanje vode infloemske (sitaste) za dovajanje raztopljenih hranljivih snovi. Rastlina raste od končnega popka na vrhu vsakega stebla.
Korenine zasidrajo rastlino v zemlji ter izprsti srkajo vodo in raztopljene mineralne snovi. Tako kot steblo so sestavljene iz žilnega tkiva. Prekrivajo jih tanki laski, skozi katere prihaja voda v korenine, nekatere rastline, kot na primerkorenje,redkvica inrepa, imajo le glavno korenino, v kateri shranjujejo hranljive snovi. Obdajajo jo manjše sekundarne korenine. Druge rastline imajo številne tanke, vlaknate korenine.
Fotosinteza je proces, s katerim zelene rastline pridelujejo hrano v svojih listih. Med fotosintezo se voda in ogljikov dioksid spreminjata vsaharozo in kisik. Saharoza je hrana rastlin. Rastline ne potrebujejo vsega kisika, ki ga pridelajo med fotosintezo, tako da se ga nekaj sprošča v ozračje.[56][57][58] Fotosintezo poganja energija sonca. Klorofil, ki je zelena snov v listih rastlin, vsrkavaenergijosončne svetlobe in jo spreminja vkemično energijo. Kemijska enačba za fotosintezo je:[59]
Rastline potrebujejo vodo za fotosintezo in tudi kot nadomestek za tekočino, izgubljeno stranspiracijo. Če rastlinske celice nimajo dovolj vode, rastlina oveni. Rastline črpajo vodo iz prsti, voda pa vsebuje tudi mineralne snovi, ki jih rastline potrebujejo za rast.
Rastline, ki so sekundarno prevzele parazitski način življenja, lahko izgubijo gene, vključene v fotosintezo in proizvodnjo klorofila.[60]
Rast rastline je določena z medsebojnim vplivom njenegagenoma ter fizičnega in živega okolja.[69] Dejavniki fizičnega ali abiotskega okolja vključujejotemperaturo,vodo, svetlobo,ogljikov dioksid inhranila v tleh.[70] Biotski dejavniki, ki vplivajo na rast rastlin, so gostota rasti, paša, koristne simbiontske bakterije in glive ter napadi žuželk alirastlinske bolezni.[71]
Zmrzal in dehidracija lahko poškodujeta ali ubijeta rastline. Nekatere rastline imajo v citoplazmiproteine proti zmrzali,proteine vročinskega šoka in sladkorje, ki jim omogočajo prenašanje teh obremenitev.[72] Rastline so nenehno izpostavljene različnim fizičnim in biotskim stresom, ki povzročajopoškodbe DNK, vendar lahko večino teh poškodb prenesejo in popravijo.[73]
Rastline serazmnožujejo, da ustvarijo potomce, bodisispolno, ki pri čemer sodelujejogamete, bodisinespolno z običajno rastjo. Mnoge rastline uporabljajo oba mehanizma.[74]
Pri spolnem razmnoževanju imajo rastline zapletene življenjske cikle, ki vključujejomenjavo generacij (metagenezo). Ena generacija jesporofit,diploiden (z 2 nizomakromosomov) in tvori naslednjo generacijo,gametofit, ki jehaploiden (z enim nizom kromosomov). Nekatere rastline se razmnožujejo tudi nespolno ssporami. Pri nekaterih necvetočih rastlinah, kot so mahovi, večino vidnega dela rastline predstavlja spolni gametofit,[75] medtem ko pri semenkah (golosemenkah in cvetnicah) večino vidne rastline tvori sporofit, gametofit pa je zelo majhen. Cvetnice se spolno razmnožujejo s cvetovi, ki vsebujejo moške in ženske dele. Ti so lahko v istem (hermafroditnem) cvetu, v različnih cvetovih iste rastline alina različnih rastlinah.Prašniki proizvajajopelod, ki proizvaja moške spolne celice. Te vstopijo vsemensko zasnovo, da oplodijo jajčno celico ženskega gametofita. Oploditev poteka znotrajplodnih listov aliplodnic, ki se razvijejo vplodove ssemeni. Plodovi se lahko razširjajo kot celota ali pa se odprejo insprostijo posamezna semena.[76]
Cvetovi vsebujejo razmnoževalne organe, se pravi dele, ki razvijajo moške in ženske spolne celice. Delom, ki vsebujejo moške celice, pravimoprašniki, tistim, ki vsebujejo ženske celice, papestiči. Nekatere rastline imajo le po en pestič v vsakem cvetu, druge, kot na primerzlatica, pa jih imajo več. Znotraj vsakega pestiča jeplodnica, ki vsebuje eno ali več plodnih zasnov, to je ženskih celic, vsak pestič ima lepljiv vrh, ki mu pravimo brazda. V prašnikih nastaja na tisoče manjših zrn, ki jim pravimopelod, in vsako zrno vsebuje moško spolno celico. Peclji prašnikov se imenujejo prašne niti, vrhovi pa prašnice. V prašnicah so pelodne vrečice, v katerih nastajacvetni prah, ko je ta nared, se vrečice razpočijo.
Za nastanek semena mora pelod potovati od prašnikov do brazde drugega cveta istega tipa. Temu pravimooprašitev. Pelod od cveta do cveta lahko prenašajožuželke,netopirji, ptice aliveter. Žuželke obiskujejo cvetove, da zbirajonektar, sladko tekočino, ki nastaja na dnu venčnih listov. Ko pristanejo na cvetu, se pelod prilepi nanje. Ko obiščejo naslednji cvet, se pelod otre na brazdi, se pravi na vrhu plodnega lista. Za cvetove, ki jih oprašijo žuželke, so bolj ali manj značilni živobarvni venčni listi in vonj, ki žuželke privlači. Venčni listi imajo pogosto vzorce, ki usmerjajo žuželke k nektarju, in jim pravimo medeni vodniki. Cvetovi, ki jih opraši veter, na primer cvetovievkalipta, imajo venčne liste in ne izločajo nektarja alivonja. Njihov pelod je droben in gladek in prašniki visijo zunaj cvetov, tako da pelod zlahka odpihne že rahel veter.
Ko zrnce peloda pristane na brazdi, razvije cev navzdol, skozi plodni list do semenskih zasnov, tako da se lahko združita moška in ženska celica. Temu pravimooploditev, združenim celicam pa zigota. Po oploditvi plodnica zraste in se razvije vplod. Oblikujejo se semena. Rastlina ne potrebuje več svojih preostalih cvetnih delov, tako da ti ovenijo in odmrejo. Vsako seme vsebuje kalček, ki se bo razvil v novo rastlinico, in hrano, imenovanoendosperm, ki zagotavlja energijo za rast nove rastline.
Ostričevka vrsteFicinia spiralis, ki se razmnožuje s pritlikami
Nekatere rastline se razmnožujejo brez semen. Razmnožujejo se nespolno z različnimi strukturami, ki lahko zrastejo v nove rastline. Najenostavnejša oblika tega je pri mahovih in jetrnikih, ki se lahko razdelijo na manjše dele, pri čemer lahko vsak del zraste v novo rastlino. Podoben način razmnoževanja se uporablja pri cvetnicah spotaknjenci. Nekatere rastline razvijejopritlike, ki omogočajo rastlinam, da se širijo po površini in tvorijoklone. Številne rastline ustvarijo tudi posebne podzemne strukture za shranjevanje hrane, kot sogomolji aličebulice, iz katerih lahko zrastejo nove rastline.[77]
Nekatere necvetoče rastline, kot so številni jetrniki, mahovi in nekatere vrste preslic, pa tudi nekatere cvetnice, razvijejo majhne skupke celic, imenovanegeme (zarodni brstič), ki se lahko ločijo od matične rastline in začnejo rasti samostojno.[78][79]
Rastline napadajo številnipatogeni. V večini primerov rastlina patogenu ne nudi ustreznih življenjskih razmer za razmnoževanje in razvoj, ker ne zagotavlja esencialnih hranil, ima strukturne prepreke in proizvaja toksične komponente ali pa ima razvite obrambne mehanizme, s katerimi omeji napad patogenov. Rastline uporabljajo receptorje za prepoznavanje vzorcev s katerimi prepoznajo patogene, kot so bakterije, ki povzročajo bolezni rastlin. Ko zaznajo patogen, sprožijo obrambni odziv. Prve take rastlinske receptorje so identificirali pririžu[80] in prinavadnem repnjakovcu (Arabidopsis thaliana).[81]
Rastline imajo med vsemi organizmi ene največjih genomov.[82] Največji rastlinski genom po številu genov ima pšenica (Triticum aestivum), saj vsebuje približno 94.000genov,[83] kar je skoraj petkrat več kotčloveški genom. Prvi sekvencirani rastlinski genom je bil genom navadnega repnjakovca (Arabidopsis thaliana), ki vsebuje približno 25.500 genov.[84] Če upoštevamo samo zaporedje DNK, ima najmanjši znani genom mesojedamešinka (Utricularia gibba) z 82 milijonibaznih parov (Mb), vendar kljub temu vsebuje 28.500 genov.[85] Največji genom pa imanavadna smreka (Picea abies), ki vključuje več kot 19,6 milijarde baznih parov (Gb) in približno 28.300 genov.[86]
Rastline so razširjene skoraj po vsem svetu. Čeprav živijo v številnihbiomih, ki jih je mogoče razdeliti na številneekoregije,[87] so se le najodpornejše rastlineantarktične flore, ki jih sestavljajo alge, mahovi, jetrniki, lišaji in samo dve cvetnici, kos ekstremnim razmeram na tem južnem kontinentu.[88]
Rastline so pogosto prevladujoči fizični in strukturni element habitatov, v katerih rastejo. Številni zemeljski biomi na Zemlji so poimenovani po vrsti vegetacije, saj so rastline tam glavni organizmi, kot sotravišča,savane intropski deževni gozdovi.[89]
Fotosinteza, ki jo izvajajo kopenske rastline in alge, je glavni vir energije in organskih snovi v skoraj vseh ekosistemih. Sprva so fotosintezo opravljale cianobakterije, kasneje pa fotosintetski evkarionti, kar je močno spremenilo sestavo zgodnjegaozračja, ki je bila sprva brez kisika. Zaradi tega procesa danes atmosfera vsebuje 21%kisika. Živali in večina drugih organizmov soaerobni in za preživetje potrebujejo kisik; medtem ko soanaerobni organizmi omejeni na redka okolja brez kisika. Rastline soprimarni proizvajalci v večini kopenskih ekosistemov in tvorijo osnovoprehranjevalneverige v teh ekosistemih.[90] Rastline sestavljajo približno 80% svetovnebiomase, kar znaša okoli 450 gigaton ogljika.[91]
Številne živali so se razvijale sočasno z rastlinami. Cvetnice so razvilesindrom opraševanja, nabore značilnosti cvetov, ki spodbujajo njihovo razmnoževanje. Mnoge živali, kot sožuželke inptice, soopraševalci, obiskujejo cvetove in pri tem nenamerno prenašajo pelod, v zameno pa dobijo hrano v obliki peloda alinektarja.[92]
Mnoge živali raznašajo semena, ki so temu prilagojena. Razvili so se različni mehanizmi razširjanja. Nekateri plodovi imajo hranljivo zunanjost, ki privablja živali, medtem ko so semena prilagojena preživetju v prebavnem traktu. Nekatera semena imajo kaveljčke, s katerimi se oprimejo kožuha sesalcev.[93]Mirmekofiti so rastline, ki so se razvijale sočasno zmravljami. Rastlina mravljam nudi zavetje in včasih tudi hrano, v zameno pa jo mravlje branijo predrastlinojedci in konkurenco drugih rastlin. Izločki mravelj služijo kot organskognojilo.[94]
Večina rastlinskih vrst ima ob koreninskem sistemu glive, s katerimi tvorijosožitje, znano kotmikoriza. Glive rastlinam pomagajo pri pridobivanju vode in mineralnih snovi iz tal, rastline pa jim v zameno zagotavljajo ogljikove hidrate, ki jih proizvedejo s fotosintezo.[95] Nekatere rastline služijo kot dom zaendofitne glive, ki ščitijo rastlino pred rastlinojedci z izločanjem toksinov. Ena izmed teh je glivaNeotyphodium coenophialum vtrstikasti bilnici (Festuca arundinacea) in ima v ameriški živinoreji status škodljivca.[96]
Številnestročnice v gomoljih svojih korenin gostijo bakterijerizobij, ki vežejo dušik iz zraka in ga pretvarjajo v obliko, ki jo rastlina lahko uporabi. V zameno rastline bakterijam zagotavljajo ogljikove hidrate.[97] Tako vezan dušik postane dostopen tudi drugim rastlinam, kar je pomembno za kmetijstvo. Na primer, kmetje pogosto uporabljajokolobarjenje – najprej posejejo stročnice, kot so fižol, nato pa žita, kot je pšenica. Na ta način zmanjšajo potrebo po dodajanju dušikovih gnojil in izboljšajo rodovitnost tal.[98]
Približno odstotek rastlin jezajedavskih. Med njimi so polzajedavske rastline, kot jebela omela, ki od gostiteljske rastline črpa le del hranil, vendar ima še vedno fotosintetske liste. Po drugi strani pa popolne zajedavke, kot sopojalniki (Orobanche) inlusnec (Lathraea), ki vsa hranila pridobivajo prek povezav s koreninami drugih rastlin in zato nimajo klorofila. Polni zajedavci so lahko zelo škodljivi za svoje rastlinske gostitelje.[99]
Rastline, ki rastejo na drugih rastlinah, običajno na drevesih, vendar jih ne zajedajo, imenujemoepifiti. Ti lahko ustvarjajo različne drevesne ekosisteme. Čeprav neposredno ne škodujejo gostiteljski rastlini, jo lahko posredno ovirajo, na primer s prestrezanjem svetlobe.Hemiepifiti začnejo kot epifiti, nato pa razvijejo lastne korenine, sčasoma prerastejo gostitelja in ga lahko tudi ubijejo. Med epifite sodijo številnekukavičevke,ananasovke, praproti in mahovi.[100] Nekatere ananasovke zbirajo vodo, ki lahko podpirajo zapletene vodne prehranjevalne mreže.[101]
Približno 630 vrst rastlin jemesojedih, med njimi stamuholovka (Dionaea muscipula) inrosika (Drosera). Te rastline ujamejo majhne živali in jih prebavijo, da pridobijo mineralna hranila, zlastidušik infosfor.[102]
Čebela nabirapelod (na nogi ima oranžno košaro za pelod)
Tekmovanje za skupne vire zmanjšuje rast rastlin.[103][104] Ti viri vključujejo sončno svetlobo, vodo in hranila. Svetloba je ključna za fotosintezo,[103] zato rastline uporabljajo svoje liste, da zasenčijo druge rastline in hitro rastejo, da povečajo svojo izpostavljenost svetlobi.[103] Voda je prav tako nujna za fotosintezo; korenine tekmujejo za čim večji vnos vode iz tal.[105] Nekatere rastline imajo globoke korenine, s katerimi dosežejo podzemno vodo, druge pa imajo plitvejše in daljše korenine, da zajamejo deževnico.[105] Minerali so pomembni za rast in razvoj rastlin.[106] Običajna hranila, za katera rastline tekmujejo, so dušik, fosfor in kalij.[107]
Gojenje rastlin je temeljkmetijstva, ki je imelo ključno vlogo v zgodovini civilizacij.[108] Cvetoče rastline nam služijo kothrana neposredno ali kot krma vživinoreji. V širšem smislu kmetijstvo vključuje različna področja:poljedelstvo se ukvarja s poljščinami,vrtnarstvo s pridelavo zelenjave in sadja tergozdarstvo s pridelavo lesa, tako iz cvetočih rastlin kot iz iglavcev.[109][110] Za prehrano se je uporabljalo približno 7.000 rastlinskih vrst, vendar danes večino hrane pridobivamo le iz 30 vrst. Med glavnimiosnovnimi živili sožita, kot sta riž in pšenica, škrobnate korenovke in gomolji, kot stakasava inkrompir, ter stročnice, kot stagrah infižol.Rastlinska olja, kot staolivno inpalmovo olje, zagotavljajolipide, sadje inzelenjava pavitamine in minerale.[111] Med pomembne pridelke sodijo tudikava,čaj inkakav, saj njihovi izdelki skofeinom delujejo kot blaga poživila.[112] Preučevanje uporabe rastlin v človeški družbi se imenuje ekonomska botanika alietnobotanika.[113]
Zdravilne rastline so primarni virorganskih spojin, tako zaradi njihovih zdravilnih in fizioloških učinkov kot tudi zaradi industrijskesinteze številnih organskih kemikalij.[114] Iz rastlin pridobivamo na stotine zdravil innarkotikov. Nekatera so tradicionalna zdravila, ki se uporabljajo vzeliščarstvu,[115][116] nekatera pa so kemične snovi, odkrite v rastlinah, nato prečiščene ali umetno sintetizirane in uporabljene v sodobni medicini. Sodobna zdravila, pridobljena iz rastlin, vključujejoaspirin,taksol,morfin,kinin,reserpin,kolhicin,digitalis invinkristin. Med rastline, ki se uporabljajo v zeliščarstvu, spadajoginko,slamnik,beli vratič inšentjanževka. Pomembno farmacevtsko delofarmakopeja,De materia medica, ki ga je med letoma 50 in 70 n. št. napisalDioskorid, opisuje približno 600 zdravilnih rastlin in je ostal v uporabi v Evropi in na Bližnjem vzhodu do okoli leta 1600 ter velja za predhodnika vseh sodobnih farmakopej.[117][118][119]
Rastline zagotavljajo materiale za gradnjo bivališč in izdelavo oblačil.Les se uporablja za gradnjo zgradb, čolnov in pohištva ter za manjše predmete, kot soglasbila in športna oprema. Predeluje se tudi vcelulozo za izdelavopapirja inkartona.[126] Tkanine so pogosto narejene izbombaža,lanu,bele koprive ali sintetičnih vlaken, kot jeviskoza, pridobljena iz rastlinske celuloze.Sukanci za šivanje so večinoma narejeni iz bombaža.[127]
Na tisoče rastlinskih vrst gojimo zaradi njihove lepote, zagotavljanja sence, uravnavanje temperature, zmanjševanja vetra in hrupa, zagotavljanja zasebnosti in preprečevanja erozije tal. Rastline so osnova turistične industrije, ki vključuje obiskevrtov,narodnih parkov,gozdov in festivale, kot jepraznik cvetočih češenj na Japonskem.[128]
Rastline lahko gojimo v zaprtih prostorih kotsobne rastline ali v posebnih zgradbah, kot sorastlinjaki. Obstajajo tudi umetniške oblike urejanja rastlin, kot sobonsaj,ikebana ter aranžiranje rezanega ali suhega cvetja.Okrasne rastline so včasih celo vplivale na zgodovino, kot medtulipomanijo – obdobjem velikega povpraševanja po tulipanih.[129]
Tradicionalno se znanost o rastlinah imenujebotanika.[130] Temeljne biološke raziskave so pogosto uporabljale rastline kotmodelne organizme. Vgenetiki jeGregor Mendel s križanjem graha odkril osnovnih zakonitostdedovanja,[131] proučevanje kromosomov koruze pa jeBarbari McClintock omogočilo, da je dokazala njihovo povezavo z dednimi lastnostmi.[132] Navadni repnjakovec (Arabidopsis thaliana) se v laboratorijih uporablja kot modelni organizem za razumevanje, kakogeni nadzorujejo rast in razvoj rastlinskih struktur.[133]Drevesneletnice služijo za določanje starosti varheologiji in beležijozgodovino podnebnih sprememb.[134] Preučevanje rastlinskih fosilov alipaleobotanika omogoča razumevanje evolucije rastlin, premikov celin in podnebnih sprememb v preteklosti. Rastlinski fosili pomagajo tudi pri določanju starosti kamnin.[135]
Rože se pogosto uporabljajo kot spominska obeležja, darila in za praznovanje rojstva, smrti, poroke in prazniki. Cvetlični aranžmaji se lahko uporabljajo za pošiljanjeskritih sporočil.[143] Rastline, zlasti cvetice, so pogost motiv slikarskih umetnin.[144][145]
Pleveli so rastline, ki so nezaželene zaradi komercialnih ali estetskih razlogov in rastejo v urejenih okoljih, kot so polja in vrtovi.[147] Ljudje so številne rastline razširili izven njihovih naravnih habitatov. Nekatere od teh rastlin so postaleinvazivne, saj škodujejo obstoječim ekosistemom z izpodrivanjem domorodnih vrst.[148]
↑Lewis, L.A.; McCourt, R.M. (2004). »Green algae and the origin of land plants«.American Journal of Botany.91 (10): 1535–1556.doi:10.3732/ajb.91.10.1535.PMID21652308.
↑Hall, John D.; McCourt, Richard M. (2014). »Chapter 9. Conjugating Green Algae Including Desmids«. V Wehr (ur.).Freshwater Algae of North America: Ecology and Classification (2izd.). Elsevier.ISBN978-0-12-385876-4.
↑Guiry, M.D. & Guiry, G.M. (2011),AlgaeBase: Chlorophyta, National University of Ireland, Galway,arhivirano iz spletišča dne 13. septembra 2019, pridobljeno 26. julija 2011
↑Guiry, M.D. & Guiry, G.M. (2011),AlgaeBase: Charophyta, World-wide electronic publication, National University of Ireland, Galway,arhivirano iz spletišča dne 13. septembra 2019, pridobljeno 26. julija 2011
↑Crandall-Stotler, Barbara; Stotler, Raymond E. (2000). »Morphology and classification of the Marchantiophyta«. V Shaw, A. Jonathan; Goffinet, Bernard (ur.).Bryophyte Biology. Cambridge: Cambridge University Press. str.21.ISBN0-521-66097-1.
↑Schuster, Rudolf M. (1992).The Hepaticae and Anthocerotae of North America. Zv.VI. Chicago: Field Museum of Natural History. str.712–713.ISBN0-914868-21-7.
↑Goffinet, Bernard; William R. Buck (2004). »Systematics of the Bryophyta (Mosses): From molecules to a revised classification«.Monographs in Systematic Botany.98: 205–239.
↑Taylor, Thomas N. (november 1988). »The Origin of Land Plants: Some Answers, More Questions«.Taxon.37 (4): 805–833.doi:10.2307/1222087.JSTOR1222087.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑Rothwell, G. W.; Scheckler, S. E.; Gillespie, W. H. (1989).»Elkinsia gen. nov., a Late Devonian gymnosperm with cupulate ovules«.Botanical Gazette.150 (2): 170–189.doi:10.1086/337763.JSTOR2995234.
↑»Plants«.British Geological Survey. Pridobljeno 9. marca 2023.
↑Cassab, Gladys I.; Eapen, Delfeena; Campos, María Eugenia (1. januar 2013). »Root hydrotropism: An update«.American Journal of Botany (v angleščini).100 (1): 14–24.doi:10.3732/ajb.1200306.ISSN0002-9122.PMID23258371.
↑Moody, Amber; Diggle, Pamela K.; Steingraeber, David A. (1999). »Developmental analysis of the evolutionary origin of vegetative propagules in Mimulus gemmiparus (Scrophulariaceae)«.American Journal of Botany.86 (11): 1512–1522.doi:10.2307/2656789.JSTOR2656789.PMID10562243.
↑Schulze, Ernst-Detlef; Beck, Erwin; Buchmann, Nina; Clemens, Stephan (3. maj 2018). »Spatial Distribution of Plants and Plant Communities«.Plant Ecology. Springer. str.657–688.doi:10.1007/978-3-662-56233-8_18.ISBN978-3-662-56231-4.
↑Ellison, Aaron; Adamec, Lubomir (2018). »Introduction: What is a carnivorous plant?«.Carnivorous Plants: Physiology, Ecology, and Evolution (Firstizd.). Oxford University Press. str.3–4.ISBN978-0-1988-3372-7.
↑Lai, P. K.; Roy, J. (Junij 2004). »Antimicrobial and chemopreventive properties of herbs and spices«.Current Medicinal Chemistry.11 (11): 1451–1460.doi:10.2174/0929867043365107.PMID15180577.
↑»Greek Medicine«. National Institutes of Health, USA. 16. september 2002. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 9. novembra 2013. Pridobljeno 22. maja 2014.
↑Leitten, Rebecca Rose.»Plant Myths and Legends«. Cornell University Liberty Hyde Bailey Conservatory. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 7. avgusta 2016. Pridobljeno 20. junija 2016.
↑Annus, Amar (2009). »Review Article. The Folk-Tales of Iraq and the Literary Traditions of Ancient Mesopotamia«.Journal of Ancient Near Eastern Religions.9 (1): 87–99.doi:10.1163/156921209X449170.
↑Wittkower, Rudolf (1939). »Eagle and Serpent. A Study in the Migration of Symbols«.Journal of the Warburg Institute.2 (4): 293–325.doi:10.2307/750041.JSTOR750041.
↑Giovino, Mariana (2007).The Assyrian Sacred Tree: A History of Interpretations. Saint-Paul. str.129.ISBN978-3-7278-1602-4.
↑Harlan, J. R.; deWet, J. M. (1965). »Some thoughts about weeds«.Economic Botany.19 (1): 16–24.doi:10.1007/BF02971181.
↑Davis, Mark A.; Thompson, Ken (2000). »Eight Ways to be a Colonizer; Two Ways to be an Invader: A Proposed Nomenclature Scheme for Invasion Ecology«.Bulletin of the Ecological Society of America. Ecological Society of America.81: 226–230.
_version_2.png)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
_1022.jpg)
.jpg)
_graft_clone_collection_in_Röykkä_Finland.jpg)
_(cropped).jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
_shown_in_her_laboratory_in_1947.jpg)
