Ob nastankunovozaveznih spisov so besedostarogrškoπαράδεισος [paradisos] uporabljali tudi za opisnebes, nebeškega kraljestva oziroma Božjega kraljestva. Primer:Jezus je na križu rekel skesanemu razbojniku: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj vraju (paradižu).« (Lk 23,43)
V času nastanka omenjenih spisov očitno med obema pomenoma niso ločevali,po mnenju poznejših krščanskihteologov pa gre za pomembno razliko:Edenski vrt je obstajal materialno in v njem sta živela Adam in Eva telesno,nebesa pa so stanje užitka duše in so nematerialna.
Številni kristjani razumejo raj tudieshatološko: to bo kraj telesnih in duševnih užitkov, ki jih bodo deležni zveličani po telesnem vstajenju nasodni dan. Takrat bo Bog ponovno ustvaril zemeljski raj (rajski vrt) za vse, ki bodo tega vredni.
Tudi vislamu je znan koncept raja. Podobno kot kristjani tudimuslimani verujejo, da bodo obkoncu sveta ljudje deležni telesnega vstajenja. Takrat bodo pravični prišli v kraj večnih (telesnih) užitkov, ki se imenujedžana (arabsko:جنّة) alidženet (turško: cennet). Po prepričanju muslimanov je to vrt popolne lepote, kjer je veliko rastlinja in vode (kar je zelo pomembno za puščavske narode). Nekatere islamske tradicije trdijo, da bodo pravičnim tam na voljo tudi nebeške device, ki ostanejo za vedno device, čeprav pravičnim izpolnijo vsako željo - imenujejo sehurije (arabsko:حورية). Najlepši del džane se imenuje firdavs (arabsko:فردوس).
