| Nogači Časovni razpon: poznikambrij—recentno | |
|---|---|
 | |
| Nogač v morju pred obaloSulavezija,JV Azija | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Arthropoda (členonožci) |
| Poddeblo: | Chelicerata (pipalkarji) |
| Razred: | Pycnogonida Latreille, 1810 |
| Red: | Pantopoda Gerstaecker, 1863 |
| Družine | |
Nogači alimorski pajki (znanstveno imePycnogonida) so majhenrazred vmorju živečihpipalkarjev, v katerega uvrščamo en samred,Pantopoda, vanj pa približno tisoč danes znanihvrst. Zaradi neopaznosti jih večina ljudi ne pozna, a so pogosti prebivalci obalnih območij številnih svetovnih morij, predvsemKaribskega inSredozemskega morja terArktičnega inAntarktičnega oceana.
Nogače uvrščajo med pipalkarje na podlagi zgradbe različnihorganskih sistemov (predvsemživčevja) in prisotnosti pipalk, vendar je njihova zunanja telesna zgradba tako nenavadna, da jetaksonomski položaj znotraj skupine še povsem nejasen. Po mnenju nekaterih avtorjev pa predstavljajo popolnoma ločentakson, ki se je zgolj razvil iz istega skupnega prednika kot pipalkarji.[1]
Večinoma so to drobne živali, dolge med enim in 10 milimetrov, le vrste mrzlih morij in globokomorske so lahko večje - največji predstavniki imajo razpon nog več deset centimetrov. Telo je sestavljeno iz jasno ločenih členov, ki so vsi delglavoprsja; zadek je zreduciran na štrcelj na hrbtni strani trupa, ki se zaključi zzadnjikom. Prvi del glavoprsja je glava, ki nosi par drobnih pipalk, par pedipalpov in posebnost nogačev, dodaten par nožic -oviforov. Na sprednjem delu je glava podaljšana v rilček (proboscis) zusti, v sredini pa so na izbolklini na zgornji strani štiriočesa. Pipalke so kratke in škarjaste, pri predstavnikih, ki imajo bolje razvit rilček, lahko tudi manjkajo. Pedipalpi so daljši in podobni nogam, polegčutilne lahko imajo še vlogo pri prehranjevanju ter čiščenju. Ovifora (»jajcenosca«) sta par drobnih okončin tik ob začetku trupa, ki ju samci uporabljajo za prenašanjejajčec. Pri samicah lahko sodelujeta pri čiščenju ali povsem manjkata.
Nenavaden je tudi preostanek glavoprsja - trup. Ta je razdeljen v štiri člene, od katerih je prvi zraščen z glavo (navidez so tako trije). Vsak od njih ima par močnih in dolgih stranskih izrastkov, ki so lahko daljši kot je člen širok. Iz teh izrastkov izraščajo noge. Te so lahko daljše in tudi debelejše od trupa. Nekateri predstavniki nogačev imajo iz neznanega razloga število nog povečano na pet ali šest parov.
Večino notranjosti telesa zavzemajo obsežnaprebavila. Slepi odrastkičrevesa segajo celo v noge skoraj do njihovih konic.Krvožilje je odprto,hemolimfo poganja omišičena cev (»srce«) na hrbtni strani trupa. Posebnihdihal inizločal nimajo. Tudispolovila se odpirajo na bazalnih členih nog.
Spola se razlikujeta po razvitosti ovifor (samice imajo slabše razvite ali jih sploh nimajo).Spolna žleza je pri obeh spolih neparna in se odpira z več odprtinami na začetnih členih nog. Pri oplojenih samicah so noge vidno nabrekle zaradi jajčec.Parjenja številnih vrst ni opazoval še nihče, bolje raziskane vrste pa imajo zunanjooploditev - samec med parjenjem bodisi visi pod samico tako, da se stikata s trebušnim delom telesa, bodisi stoji nad njo in oplaja jajčeca medtem ko jih ona izloča. Potem jih zbere s svojimi ovifori in z izločki posebnihžlez zlepi v dve kroglici. Ti kroglici potem drži z ovifori in jih prenaša okrog dokler se ne izležejoličinke.
Pravkar izlegle ličinke - »protonimfoni« - imajo tri pare okončin: pipalke, pedipalpe in ovifore. Zlevitvami nato pridobivajo člene z nogami. Pri nekaterih vrstah jih še nekaj časa varuje samec, pri drugih pa se razvijajo samostojno.
Vsi predstavniki so morski; večina prebiva na morskem dnu, nekateri pa lahko tudi plavajo z zamahovanjem nog. Večina jeplenilskih, prehranjujejo se shidroidi,koralami,mahovnjaki, manjšimimnogoščetinci inspužvami. Nekateri sozajedavski, ti večinoma zajedajo namehkužcih, drugi pa sorastlinojedi ali se prehranjujejo z organskim drobirjem (so detritivori).
