Putto (množinaputti) aliputo je lik zavaljenega otročiča, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili, ki se najde predvsem vitalijanski renesančni umetnosti. Lik izvira iz antične umetnosti, a je bil ponovno "odkrit" v obdobjuquattrocenta (italijanski umetnostni slog 15. stoletja). Te podobe pogosto napačno zamenjujejo skerubi.
Putto jeitalijanski moškisamostalnik z množinsko obliko putti in nima ženske oblike. V zgodnji moderni italijanščini je beseda preprosto pomenilaotroka, danes pa je v rabi le v likovni umetnosti. Ženski samostalnikputta se vitalijanščini še sedaj ponekod uporablja zadekle alidevica, medtem ko izpeljankaputtana pomenivlačuga.
Najzgodnejšo omembo pri opisih umetnosti je moč najti priGiorgiu Vasariju (Življenja najbolj vrhunskih slikarjev, kiparjev in arhitektov, 1550 / 1566). V evropskiportugalščini ima puto slabšalni pomen za fanta (mulca). Všpanščini in brazilski portugalščini puto slabšalno pomeni moškega prostituta.
Kaže, da se je specifični pomen besede priumetnostni zgodovini tekom današnje dobe.
Putti so klasični motiv najden prvotno na otroškihsarkofagih 2. stoletja, kjer so upodobljeni v pozi bojevanja, plesanja, udeleženi priBakhovih orgijah ali športnih igrah, in podobno.
Ponovna uporaba in uveljavitev je v glavnem zaslugaDonatella, vFirencah, v 20. letih 14. stoletja, čeprav obstaja tudi nekaj zgodnejših pojavitev (na primer grobnicaIllarije del Carretta vLucci).
Putte,kupide inangele je moč najti tako v sakralni kot tudi v posvetni umetnosti od 20-ih let 14. stoletja v Italiji, na prelomu 16. stoletja naNizozemskem in vNemčiji, v dobimanirizma in pozne renesanse vFranciji in povsod po baročnih stropovih. Seznam umetnikov bi bil predolg, vendar najbolj znani soDonatello,Rafael (zGiulijem Romanom inGiovannijem da Udine) ter njuni posnemovalci.
Prav tako se ponovno pojavijo v 19. stoletju, kjer poskočijo po zaslugi slik francoskih akademskih slikarjev, in ilustracijGustava Doréja k epski pesnitviOrlando Furioso.
V 20. stoletju se pojavijo v filmuWalta DisneyaFantazija.
Ikonografija puttov je premišljeno nedoločna. Težko je narediti razliko med putti, kupidi in angeli. Nimajo namreč značilnih atributov, lahko pa si privzamejo atribute množice drugih figur. Kot taki imajo putti lahko več pomenov. Nekateri med bolj pogostimi so:
V primerjavi z angeli so putti rajajoči, angeli redko. Hkrati so angeli značilno upodobljeni kot mladeniči, vitki in visoki, prav v nasprotju z debelušnimi in majhnimi otroškimi putti. V sakralni umetnosti so putti dostikrat ob svetnicah, še posebejMariji, ki jo slavijo.
V slovenski umetnosti prevladujejo putti v sakralnih delih. Najpogosteje jih je zaslediti na baročnih oltarjih in freskah.
 | Primer iz poznobaročnega oltarja svetega Križa, v istoimenski kapelistolnice svetega Janeza Krstnika vMariboru. MojsterJožef Holzinger, 2. polovica 18. stoletja |  | Primer dveh puttov iz že omenjenega oltarja. Nahajata se nad tabernakljem in pod križem. Eden je vesel, drugi žalosten. V simbolnem jeziku je to govorica veselja in žalosti, ki jo je prineslaJezusova smrt in nato vstajenje. Putta predstavljata tudi verujoče in pa tiste, ki so dvomili. |
