Protireformacija (tudikatoliška prenova) je bila notranja preureditevrimskokatoliške cerkve in odgovor nareformacijo. Potekala je v16. in17. stoletju. V tem obdobju so preganjaliprotestante, njihoveknjige pa so večinoma požgali. Protireformacija je zelo spremenila versko podobo Evrope.
V Evropi imamo razširjene različne smeri krščanske vere:
Rimokatoliška cerkev je želela odpraviti napake v cerkvi in krizo, v katero je zašla, ter ukiniti napačne nauke, zato je papež leta 1545 sklical koncil (zbor vseh cerkvenih dostojanstvenikov) v severnoitalijanskem mestuTrident, ki je s presledki trajal od leta1545 do leta1563.
prepovedali so prodajo cerkvenih služb inodpustkov.
dokončana je bila razlaga svetega pisma.boljša izobrazba duhovnikov- JEZUITI- Jezusova družba.
Nadalje se je okrepila institucija papeškihlegatov - nuncijev, ki so zdaj stalno prebivali v nekaterih večjihmestih poEvropi, ki so bila bistvena za izvajanje protireformacijske politike (Dunaj,Varšava,Praga).
Rimskokatoliška cerkev je s pridom izrabila tudi najmočnejše sredstvo reformacijskih gibanj, namreč tiskano besedo. V Evropi se je tako pojavila precej obsežna mreža tiskarn, tudi vLjubljani. Med cerkvenimi redovi v tedanjem času še posebej izstopa leta1534 ustanovljeni redjezuitov, ki je po Evropi ustanavljal svojekolegije in seminarje, ki so bili v marsikaterem mestu, tudi Ljubljani, sploh prva javna šolska ustanova. Velika je bila tudi vlogainkvizicijskih sodišč.
Protireformacija je v rimskokatoliški cerkvi ohranilacelibat, prepovedala pa je prodajo cerkvenihodpustkov in visokih služb (simonija,nepotizem).
Pomembno mesto v protireformaciji so imeli jezuti (Jezusova družba), ki jih je ustanovil ŠpanecIgnacij Loyola in so preprečili širjenje protestantizma.
Augsburški verski mir je priznavalluteranstvo, ne pa tudi drugih protestantskih veroizpovedi. A za svoje pravice so se zavzenali tudikalvinisti. Zaradi spora med protestanti in katoličani je leta 1618 izbruhnilatridesetletna verska vojna, ki se je začela naČeškem. Mnoge dežele so bile opustošene, knezi poraženi. Leta 1630 jim je na pomoč priskočil švedski kraljGustav II. Adolf. Vojna je zahtevala velik davek, njen izid pa je bil neodločen. Vojno so končali na pogajanjih leta 1648 zvesfaltskim mirom.
Protireformacija je k nam prišla ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja, vodil jo je nadvodja Ferdinand II., ki je ukazal, da se mora protestantsko plemenotranje Avstrije vrniti h katoliški veri ali se izseliti.
Protireformacija je temeljila na ustanovitvi posebnih verskih komisij, ki so v spremstvu vojakov izganjale protestantske pridigarje, ukinjale protestantske šole, rušile protestantske cerkve in pokopališča, sežigale knjige in izganjale protestantske družine, ki se niso hotele odpovedati svoji veri. Na Štajerskem jih je vodil škofMartin Brener, na Kranjskem in Koroškem paTomaž Hren.
V času protireformacije so se spremenile tudi cerkve, predvsem njihova notranjost. Obnova je spremenila tudi umetniški slog, ki se sedaj imenujebarok. Gradili so nove cerkve, oltarje, uvajali procesije in romanja v svete kraje.
Izdajanje slovenskih knjig je po nastopu protireformacije zamrlo. Škof Tomaž Hren je leta 1613 spodbudil izdajo evangelija.
