Prelaz je nižji del gorskegaslemena, čez katerega vodi pot /cesta iz enedoline v drugo.
Na poti čezgorovje predstavlja prelaz navadno najvišjotočkonadmorske višine, ki jo moramo prepotovati, če želimo priti na drugo stran gorovja. Gorovja so skozizgodovino predstavljala oviro trgovcem, vojakom in drugim potnikom, saj je bil za prehod potreben vzpon čez mnogokrat zasnežene vrhove. Hribovje je predstavljalo oviro potovanja, saj so velike skupine popotnikov težko premagovale pot, otovorjene živali so stežka hodile ob gorskih previsih, ob vsem pa je veliko težav prinašalo nestanovitnovreme, nižjetemperature in problem prilagajanja na redkejšizrak. Kljub vsemu so se skupine večkrat odločale za potovanje preko gorovij, saj bi jim pot okoli njih lahko vzel tudi večmesecev časa. Nekateri prelazi so bili dobro vidni od daleč, drugi, ki so vodili skozi ozkesoteske, pa so ostali skriti, dokler ni na njih prvič stopila človeška noga.
Večanjemigracij in odkrivanjetrgovskih poti je prineslo tudi veliko informacij o možnostih potovanja, ki so se v trgovskih središčih hitro ustno prenesle med drugimi popotniki.
Col de la Perche (1581 m) proti vzhodu, med dolino Têta in dolino Segre
Pas de la Casa ali Port d'Envalira, najvišji cestni prelaz v Pirenejih na 2408 m in ena najvišjih točk evropskega cestnega omrežja, ki zagotavlja pot od Francije do Andore,
bližnjiCol de Puymorens (1.920 m), na evropski cesti E09 med Francijo in Španijo.
Port de la Bonaigua (2070 m) je na sredini pogorja na začetku doline Aran; četudi je bližnji Plan de Beret (1870 m) najnižja točka v glavnem grebenu med Col de la Perche, skoraj 100 km vzhodno in Col du Pourtalet (1794 m), 100 km zahodno.
Col de Somport ali Port de Canfranc (1632 m), kjer so potekale stare rimske ceste; bil je med najbolj priljubljenimi potmi za vojake, trgovce in romarje do groba svetega Jakoba.
