Kola (ruskoКо́льский полуо́стров, Kol'skij poluostrov;laponsko Guoládatnjárga) jepolotok na skrajnem severozahoduRusije, ki ga na severu oblivaBarentsovo morje, na vzhodu in jugu paBelo morje. Na zahodu ga omejuje nižavje, ki poteka odKolskega zaliva (fjorda) in doline rekeKola na severu, prek jezeraImandra ter doline rekeNive do njenega izliva vKandalakšski zaliv Belega morja na jugu. Površina znaša približno 100.000 km² in predstavlja vzhodni delMurmanske oblasti, ene od enot v upravni delitvi Rusije.
Predstavlja »peto« Skandinavskega polotoka, nasproti štrlin, ki predstavljajo ozemljeNorveške,Švedske inFinske. Ob severni obali se razprostira vzhodni del Skandinavskega gorovja, zato je gorata in močno razčlenjena, medtem ko je južni del nižinski in raven, posledica ledeniškega preoblikovanja medledenimi dobami. Planota izgranita ingnajsa v notranjosti je posejana z množico manjših in večjihjezer. Skoraj celoten polotok leži znotrajarktičnega kroga, zato je podnebje hladno, površje predstavljatatundra na severu intajga na jugu. Vendar pa severno obalo obliva razmeroma topelSevernoatlantski tok, zato je morje v tem delu vse leto nezaledenelo. Tudi zime so dolge, a ne ostre,permafrost pa je omejen na najvzhodnejši del polotoka.
Pokrajina na jugozahodu polotoka, z gorovjemHibini v ozadju
Najpomembnejše naselje jeMurmansk, glavno mesto Murmanske oblasti, ki stoji v Kolskem zalivu blizu severne obale. Kot edino pristanišče, ki daje Rusiji neposreden dostop doAtlantskega oceana skozi vse leto, ima izjemen strateški pomen. Severna obala Kole je zato eno najbolj militariziranih območij na svetu; tu stoji osrednje oporišče Severnomorske flote z več kot polovico ruskihjedrskih podmornic. ZvezaNATO ima na drugi strani meje številne sisteme za zgodnje opozarjanje. Poleg tega je območje pomembno kot industrijsko središče za kopanje in predelavo rudnih bogastev polotoka, predvsemapatita,aluminija,niklja,železa,sljude,magnetita idr., v zadnjem času pa poteka tudi aktiven razvoj kapacitet za črpanjenafte inzemeljskega plina na kopnem in Barentsovipolici pred severno obalo.
Pristanišče Murmansk
Kljub temu regija vse od razpadaSovjetske zveze leta 1991 nazaduje, zato vlada revščina. Ruske oblasti zaradi vojaškega pomena omejujejo dostop in potovanje po polotoku. Jedrska elektrarna Kola, ki proizvaja več kot polovico električne energije v regiji, velja za eno najnevarnejših na svetu in tudi večina od 155 jedrskih podmornic, ki so ostale od obdobjahladne vojne, zdaj ni v plovnem stanju, mnoge so celo v preslabem stanju za varno razgradnjo. Še pomembnejša dediščina hladne vojne sojedrski odpadki; po eni od ocen naj bi bili v Barentsovem morju pred obalo odloženi dve tretjini vseh jedrskih odpadkov na svetu. Zaradi tega in zaradi obremenjenosti zžveplovim dioksidom tertežkimi kovinami, ki jih izpuščajo industrijski obrati, velja severozahodna obala Kole za enega najbolj onesnaženih delovArktike.
Notranjost ostaja razmeroma nedotaknjena. Avtohtoni prebivalci pripadajo pol-nomadskimSamijem inKomijem, ki gojijoseverne jelene. Do začetka 20. stoletja je štel ves polotok le nekaj tisoč prebivalcev, po prihodu Sovjetov pa je hitra rast prebivalstva trajala vse do razpada Sovjetske zveze, a je ostala omejena na industrijska središča.
Fryer, Paul (2012). »Kola Peninsula«. V Nuttall, Mark (ur.).Encyclopedia of the Arctic. Routledge. str. 1106–1108.ISBN978-1-136-78680-8.
Spangler, Jonathan (2014). »Kola Peninsula«. V McColl, R.W. (ur.).Encyclopedia of World Geography. Zv. 1. Infobase Publishing. str. 517.ISBN9780816072293.
.jpg)
.jpg)
