Pokrajina Oristano (italijanskoprovincia di Oristano;sardskoprovìntzia de Aristanis) je pokrajina v avtonomni deželiSardinija vItaliji. Njeno glavno mesto je mestoOristano. Ima površino 3040 kvadratnih kilometrov, skupno število prebivalcev 160.746 (2016) in gostoto prebivalstva 53,7 ljudi na kvadratni kilometer. V pokrajini je 87 občin (comune).[3]
Na severu meji na pokrajinoSassari, na vzhodu na pokrajinoNuoro, na jugu na pokrajino Južna Sardinija, na zahodu pa jo obliva Sardinsko morje.
Pokrajina Oristano je najmanjša na Sardiniji in je nastala iz delov pokrajin Cagliari in Nuoro. Zavzema približno enako območje kot Giudicato iz Arboree visokega srednjega veka.[4] Meji na Nuoro, Cagliari in Sardinsko morje. Velik del obale province je del zaliva Oristano, ozemlje v pokrajini pa je večinoma ravno in nekajmočvirja. Pokrajina vključuje Santa Giusta (comune) in Tharros (nekdanje mesto), ki izvirata iz obdobja vladavine Kartažanske republike na tem območju.
Mesto Arborea je ustanovil fašistični režimBenita Mussolinija kotMussolinia kot eksperimentalno mesto, za katerega so preselili kmete izEmilije-Romanje inBenečije. Reka Tirso teče skozi pokrajino Oristano iz pokrajine Nuoro, njeno ustje pa je v zalivu Oristano. Temo je edina druga reka, ki teče skozi pokrajino. Mesto Bosa s srednjeveškimi utrdbami je ob reki. Pokrajina Oristano je bila ustanovljena leta 1975 in je turizem večinoma ni prizadel.[5]
V 8. stoletju pr. n. št. soFeničani ustanovili mestoTharros, ki je zraslo na ruševinahnuraškega naselja. Mesto se je v kratkem razvilo, kot pričajo ostanki velikegatofeta, značilnega feničanskega svetišča na odprtem. Ko se je njihova kultura prilagodilarimskim osvajalcem, so tod zrasli templji posvečeni rimskim bogovom in nato tudikrščanska svetišča in sevedaterme. Pozneje je Tharros postaloglavno mestodržaveArborea (900 - 1420), glavnega Sardinskega srednjeveškega kraljestva (giudicati). Toda leta 1070 je bila prestolnica premeščena v Oristano in prebivalstvo je bilo množično preseljeno. Celo stavbe so bile dobesedno prenesene na novo lokacijo. Še danes se uporablja ljudski rek, po katerem izseljenci "prevažajo kamne iz Tarrosa z volovsko vprego", to je, jemljejo s seboj, kar premorejo.
Monte Arci je osamljen vrh v pokrajini, ki doseže 812 metrovnadmorske višine. Jevulkanskega izvora, na njegovih pobočjih pa so bogata ležiščaobsidijana, kar je v daljni preteklosti predstavljalo veliko bogastvo. Obsidijan ali vulkansko steklo je bil najprimernejši material za izdelavo rezil in ostrih konic orožja in orodja, zato je bila Sardinija znana po vsem antičnem svetu. Zgodovinarji smatrajo, da so prav ležišča obsidijana privedla do prvih trgovskih stikov otoka z ostalimi kulturami vSredozemlju.
Glavna zavarovana področja v pokrajini so:
Krajinski park Sinis - Montiferru (Parco del Sinis - Montiferru)
Krajinski park Monte Arci (Parco del Monte Arci)
Morski rezervat Penisola del Sinis - Isola Mal di Ventre (Area naturale marina protetta Penisola del Sinis - Isola Mal di Ventre)
.jpg)
.svg)
.JPG)
