Pokrajina Campobasso (vitalijanskem izvirnikuProvincia di Campobasso, izg.Provinča di Kampobaso) je ena od dvehpokrajin, ki sestavljajoitalijanskodeželoMolize. Meji naseveru zJadranskim morjem, navzhodu z deželoApulija, najugu z deželoKampanija in nazahodu s pokrajinoIsernia in z deželoAbruci.
Glavno mesto je Campobasso, ostale večje občine so (podatki 1. januar 2011):
V občini Bojano se nahaja najstarejšikostanj napolotoku, ki je bil baje posajen v času barbarskih vdorov včetrtem stoletju. Starejša od njega sta v Italiji samo dva tisočletna kostanja naSiciliji.
Leta662 jebolgarskiknezAlcek, ki so ga bili vPanoniji premagaliAvari, moral zapustiti tudiBavarsko, kamor se je bil zatekel. Zato je iskal zatočišče priRavenskem eksarhatu naApeninskem polotoku. Ponujal je vojaške usluge v zameno za nekaj ozemlja.Langobardski kralj Grimoald I. ni potreboval vojaške pomoči in je Bolgare poslal na jug, vBenevento k svojemu sinu Romoaldu, ki jim je dodelil obširna neobljudena ozemlja v današnji pokrajini Campobasso. Toda Alceku ni bil priznan naslov kneza, kar pomeni, da ni bil lastnik zemlje, pač pa leupravitelj ("gastald") v sklopu langobardske administracije. Kljub temu se je ubežno ljudstvo, že močno zdesetkano (baje vsega 300 oseb), zadovoljilo in se udomačilo v pokrajini. Leta787 jezgodovinarPaolo Diacono zapisal, da ti Bolgari "še niso pozabili svojega jezika, čeprav nekateri že govorijolatinsko". Ker je bil Alcek upravitelj kraja Bojano, takrat največjega mesta na tem področju, se domneva, da so prav njegovi potomci predhodniki dinastije Molisio (izg.Molizjo), ki je tod gospodovala vse do leta1168 in ki je verjetno dala ime današnji pokrajini in deželi.
- Istituto Nazionale di Statistica
- Sandro Pignatti. Flora d'Italia, Edagricole, Bologna 1982
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
- Paulus Diaconis. Historia gentis Langobardorum, Monte Cassino, Italia 787
- Краткая история Болгарии (С древнейших времен до наших дней) [Kratkaja istorija Bolgarii (S drjevnjejših vrjemjen do naših dnjej)], Nauka, Moskva 1987
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Drugo | |
|---|
