Mislil sem na to, da bi iskalni niz "j" vrnil kar članek "i", ker gre za eno in isto stvar (gl. zadnji stavek),ampak bo verjetno boljše pod j narediti kratek članek, ki razloži to zamenjavo in ponudi povezavo do i. Še prej pa razčistimo, ali bo naslov ostal i ali pa se mora preimenovati v imaginarno enoto. Trenutno pa je bolj važno, kako se tiste potence spravi vsako v svojo vrsto, pa tiste vrinjene formule, ki so precej večje od običajnega teksta, ter kako se sploh označuje te konstante (krepko, nagnjeno...?) --Heretik 11:33, 22 apr 2004 (CEST)
I je rezervirana za članek o latinski črki 'i'. Tu napišeš kaj vse pomeni ta črka - v matematiki, kriptozoopsevdoksenologiji, modi, ipd., in v vsaki posebej pač potem to opišeš. Imaginarna enotai bo potem nosila to kar je trenutno zapisanega. Za 'i' in za 'j' gre za isto stvar v nekih okvirih (matematika, elektrotehnika, ...), slikar pa bo recimo malo bolj zmeden. Naslov tako ostaja, samo vsebina se malo preuredi. 'i' je kot matem. konstanta, mislim da, označena ležeče. Podobno je ze, sπ,π (črka) ali zא... --XJam 12:30, 22 apr 2004 (CEST)
Za \begin{array} glej šeTeXov zapis (še ni v slovenščini). Menda si lahko pomagaš z\begin{matrix} ali kaj podobnega. --XJam 21:05, 25 apr 2004 (CEST)
i vmatematiki označujeimaginarno enoto,kvadratni koren od -1.
Ker vprostorurealnih števil ni mogočekorenitinegativnih števil,i ni realno število. Ime je dobilo, ker naj bi si ga bilo težko predstavljati.
Uporablja se ga prikompleksnih številih.
Celoštevilsko potenciranje imaginarne enote:
kjer jencelo število.
Njegovaabsolutna vrednost je enaka1.
V polarnem zapisu se ga zapiše kot:
Kompleksna števila se precej uporabljajo tudi velektrotehniki in na primer privalovnih enačbah vkvantni mehaniki (npr.Schrödingerjeva enačba). Ker je v elektrotehniki oznakai že rezervirana za tok, se imaginarno enoto označi sčrkoj, ki v abecedi sledii.
af:Ibs:Ica:Ida:Ide:Iel:Ien:Ieo:Ies:Ifi:Ifr:Igl:Iia:Iit:Ija:Ila:Inl:Ipl:Ipt:Iro:Isv:Ivi:Iyo:Izh:I