Štirje plinasti orjakiOsončja v primerjavi sSončevo ploskvijo
Plínasti orják je velikplanet, ki ni sestavljen pretežno izkamnin ali drugetrdnesnovi. Najverjetneje imajo tudi plinasti orjaki kamnito alikovinsko jedro, ki ima maso najmanj 12 do 15Zemelj (0,038 do 0,047 mase Jupitra). Večinomase takega planeta pa predstavljaplin (ki je zaradi visokegatlaka utekočinjen vkapljevinasto obliko). Za razliko od kamnitih planetov plinasti orjaki nimajo točno določenega površja, zato se pojmi, kot sopremer,površina,temperatura površja aligostota površja, navadno nanašajo na najbolj zunanjo plast, kot jo je videti iz vesolja (npr. zZemlje).
Večina eksoplanetov, torej zunajzemeljskih planetov, je plinastih orjakov, ki jih zaradi stopnje občutljivosti astronomskih teleskopov in z natančnimi merjenji lahko zaznamo. Gre je t. i. »VROČE JUPITRE«, ki imajo tako zelo razbeljeno površje, da vsebujejo kovinske pare. Pri nekaterih temperatura površja presega 2200 stopinj Kelvina. Taki vroči jupitri izgubljajo zajetne deleže mase, podobno kot kometi, vse dokler od plinastega orjaka ne preostane samo kamnito in kovinsko jedro. Takšnim preostankov orjakov pravimo »CITONCI« oz. »JEDRNIKI«,nekateri dosežejo maso 27 Zemelj. V dolgotrajnih procesih izparevanja tako nastaja novi rod Zemlji podobnih svetov, ki predstavljajo zgornjo mejo t. i. »SUPERZEMELJ«.
Poudariti velja še eno zanimivo lastnost plinastih orjakov. Če so masivnejši od treh mas Jupitra (3 MJ), potem so se sposobni degenerirati. To v praksi pomeni, da bolj ko se masa veča, bolj se njihova velikost manjša. Odkrili so celo eksoplanet s približno velikostjo Jupitra, ki pa ima maso 27 Jupitrov, kar pomeni, da ima povprečno gostoto svinca. Svinec pa je končni produkt razpada radioaktivnih kovin.
Uran in Neptun sta zaradi zgradbe včasih imenovana ledena orjaka.
.jpg)
