Plesni so vse mikroskopskevrstegliv, ki rastejo v oblikihif (v nasprotju s kroglastimi glivami, ki tvorijokvas, in makroskopskimi glivami, ki jih poznamo kotgobe).Kolonija plesni je sestavljena iz hif, medsebojno povezanih v omrežje, ki imajo mnoga,genetsko identičnajedra in jih obravnavamo kot en sam organizem -micelij. Tak micelij izločahidrolitičneencime v svojo okolico, ki razgradijo organski material v enostavnesladkorje, te pa nato plesen posrka v hife.
Takšnomorfologijo imajo glive iz nesorodnihdebelZygomycota,Ascomycota inDeuteromycota, zato izraz »plesen« nitaksonomska kategorija. Plesni so pomembni kot razkrojevalci vekosistemu, splošno pa so znane predvsem kot faktor, ki pokvarihrano. Med njimi so tudipatogeni organizmi in organizmi, uporabni v pridelavi hrane (npr. »plemenite plesni« vsiru).
Plesni tekmujejo zbakterijami za vire hranil, zato mnoge vrste izločajotoksine zantibiotičnim učinkom, kar izkorišča tudi človek. Poleg antibiotikov pridobivamo industrijsko s pomočjo gliv tudi nekatere encime.
Plesen za svojo rast potrebuje vlago in zaprt prostor.
Po nekaterih ocenah naj bi obstajalo približno 250.000 različnih vrst plesni, okoli 100.000 jih je prepoznanih, približno 100 pa jih najdemo v našem bivalnem okolju.
V osnovi je za pojav plesni krivakapilarna alikondenzacijska vlaga, ki pa imata lahko različne izvore.
1. Pri kondenzacijski vlagi se plesen razvije kot posledica trajnejše obremenitve z vlago v samem prostoru. Pri tem velja pravilo, da najprej izbruhne na najhladnejših mestih, ki so ponavadi posledica toplotnih mostov.
Primer plesni, ki je posledica kondenziranja vlage na toplotnem mostu.
Na razvoj plesni tako vplivajo trije bistveni dejavniki:
Višina relativne vlage v prostoru.
Temperatura v samem prostoru.
Temperatura površine na kateri se pojavlja plesen.
Vsi ti trije dejavniki pogojujejo točko rosišča. Ta določa, pri kateri temperaturi in relativni vlagi, bo prihajalo do pojava kondenza na površinah. Takrat so vzpostavljeni tudi ugodni pogoji za nastanek plesni.
2. Pri kapilarni vlagi pa prihaja do vleka vlage iz zunanjosti v samo konstrukcijo. Najpogostejši vzroki so pritiski meteorne vode, zamakanja, oslabljena hidroizolacija.
