Ustanovni člani zasedbe so biliSyd Barrett,Roger Waters,Nick Mason inRichard Wright. Leta1968 je Syda Barretta zaradi njegovih psihičnih težav zamenjalDavid Gilmour. Roger Waters je skupino zapustil leta1985.
Že leta1964 soSyd Barrett,Roger Waters inRichard Wright v neki zasedbi preigravali mešanico medfolkom, rockom injazzom. Skupina je razpadla, ko se je Barrett preselil vLondon.
Kmalu nato je v London odšel tudi Waters. Med študijemarhitekture je na Politehniki spoznalNicka Masona inRicka Wrighta. Skupaj so ustanovili skupinoSigma 6, v kateri se igrali priredbe sodobnihblues inbeat skladb. Še istega leta so se nekajkrat preimenovali; vThe Tea-Set,The Architectural Abdabs in slednjič vThe Screaming Abdabs. V začetku leta1966 se jim je pridružil Syd Barrett, ki je skupino takoj preimenoval vThe Pink Floyd Sound. Ime je sestavil iz imen blues glasbenikov Pinka Andersona in Floyda Councila. Na prvi plošči so se nato imenovali šeThe Pink Floyd, od takrat naprej pa zgolj šePink Floyd.
Barrett je vplival na razvoj v prvih letih obstoja skupine. Določil je slog -psihedelični rock - ter bil avtor skoraj vseh pesmi na debitantski plošči,The Piper at the Gates of Dawn. Toda njegovo duševno stanje se je venomer slabšalo, verjetno zaradi pretiranega uživanja psihotropnih substanc. Njegovo stanje je pričelo oteževati sodelovanje z njim, zato so se leta1968 odločili za novega člana.David Gilmour, čigar skupina je tedaj ravno razpadla, je prišel v skupino kot Barrettov »asistent« na koncertih. Toda sčasoma je Gilmour Barretta popolnoma zamenjal. Barrett je2. marca leta1968 dokončno zapustil Pink Floyd. Zgolj na ploščiA Saucerful of Secrets je prisotna še ena kompozicija izpod peresa Syda Barretta. Ostala njegova dela iz istega obdobja je izdal v obliki solo projektov, deloma s sodelovanjem ostalih članov Pink Floyd. Le-ti so celotno zgodbo Syda Barretta in njegov odnos s skupino uporabili kot inspiracijo za svojopus.
S pomočjo specifičnega načina nastopanja so pridobili pozornost. Tudifilmskirežiserji so se pričeli zanimati zanje. Med drugim so sodelovali pri filmihZabriskie Point inMore. Svojo glasbo za slednji film so izdali skoraj istočasno kot albumUmmagumma, ki ga sestavljata dve plošči - na prvi so posnetki štirih skladb, izvedenih v živo, na drugi pa se nahajajo eksperimentalne skladbe, posnete v studiu in izpod peresa vsakega od članov posebej.
PloščaAtom Heart Mother je bila izdana leta1970 in postala prva plošča skupine, ki se ji je uspelo uvrstiti na prvo mesto lestvice vAngliji. Naslednica,Meddle, je dosegla tretje mesto v Angliji ter 55. mesto vZDA - kljub uspešnim in širokimturnejam. Večjo pozornost onkrajAtlantika so pridobili šele s ploščo za film La Vallee, s katero so se uvrstili med najboljših 50 na ameriški lestvici, pesem »Free Four« pa se je intenzivno vrtela naradijskih postajah (verjetno zaradi za Pink Floyd neobičajnega hitrega tempa).
V 70. letih je Pink Floyd postala globalno uspešna. Roger Waters je prevzel mesto vodje in avtorja. Prvakonceptualna plošča skupine je izšla leta1973,Dark Side of the Moon. Postala je klasika rock glasbe ter njihova prva plošča, ki je dosegla prvo mesto na glasbeni lestvici v ZDA. Plošča je med letoma 1973 in 1980 dosegla rekord - 740 tednov je bila na ameriškiBillboardovi lestvici.
Naslednjo ploščo,Wish you were here, so Pink Floyd leta1975 posvetili Sydu Barrettu. Med snemanjem plošče je Syd Barrett obiskal svoje stare znance v studiu. Rick Wright je pozneje albumWish you were here razglasil za najboljši album, skladboShine on you crazy Diamond pa za najboljšo skladbo zasedbe Pink Floyd. Na podlagi ogromnega uspeha prejšnje plošče je bilo povpraševanje poWish you were here ogromno - zgolj v Angliji je bilo že pred izidom 250.000 rezervacij. Album se je slednjič uvrstil na prvo mesto lestvic na obeh straneh Atlantika.
Pozornost so ponovno pridobili z idejo za ovitek naslednje plošče,Animals (1977).Hipgnosis se je odločil za posnetek 12m velikega, lebdečega, napihljivega prašiča, ki je postal, kakor tudi veliko okroglo platno na odru, zaščitni znak skupine. Prašič je postal znan, ko se je med fotografiranjem osvobodil odelektrarneBattersea Power Station ter poletel nadletališčem London Heathrow, kar je seveda zmedlo pristojnekontrolorje. 30km jugovzhodno od Londona je prašič strmoglavil. Podobno se je zgodilo s ploščo, ki je bila tako pri publiki (kjer se je razplamtelpunk), kakor tudi prikritikih, relativno neuspešna.
Najbolj ambiciozen je vsekakor bil projektThe Wall,1979. Med snemanjem te plošče so se poglobili tudi konflikti znotraj skupine, predvsem med Gilmourjem in Watersom. Waters je uveljavil svojo voljo, skoraj vse (avtobiografske) skladbe na plošči so bile njegovo avtorsko delo. Gilmour je na drugi strani pomembno prispeval k skladbamRun like Hell inComfortably Numb. David Gilmour je izdal svojo prvo samostojno ploščo, Rick Wright pa je, pod pritiskom skupine (predvsem pa Rogerja Watersa), zapustil Pink Floyd. Kljub temu se je kot gostujoči glasbenik pojavil na redkih koncertih v okviruThe-Wall.
Album je za film adaptiralAlan Parker, v glavni vlogi je zaigralBob Geldof (član skupineThe Boomtown Rats ter iniciatorLive Aid inLive 8 koncertov).
The Wall je bil kot koncert izveden zgolj v štirih mestih:Los Angeles,New York,London inDortmund (1981). Leta1990, kmalu po padcuBerlinskega zidu, je Roger Waters ponovno priredilThe Wall z gostujočimi glasbeniki v Berlinu. Ta koncert je bil do tedaj največji koncert v zgodovini rocka.
Skladbe za naslednji album,The Final Cut (1983), je skoraj izključno napisal Roger Waters, ter ga posvetil svojemu očetuEricu Fletcherju Watersu, ki je padel vdrugi svetovni vojni. Plošča velja kot nadaljevanje ali »B stran« ploščeThe Wall. To avtorsko delo Rogerja Watersa (»written by Roger Waters, performed by Pink Floyd«) je bilo zelo slabo sprejeto, tako pri publiki in kritikih, kakor tudi med ostalimi člani skupine.
Leta1985 so nesoglasja med Gilmourjem in Watersom pripeljala do odhoda Watersa iz skupine, ki je kmalu za tem enostransko pokopal Pink Floyd. Sledil je dolgsodni proces o pravicah uporabe imena: Gilmour in Mason sta namreč želela še naprej nastopati pod imenom Pink Floyd. Med snemanjem novega albuma,A Momentary Lapse of Reason, se je dvojici ponovno priključil tudi Wright, ki pa je naveden kot gostujoči glasbenik, saj sta finančno projekt podprla le Gilmour in Mason. Omenjena plošča je bila spet bolj kot ne samostojen projekt, tokrat pod taktirko Davida Gilmourja. Kljub temu ali ravno zaradi tega ga je publika navdušeno sprejela. Tako se je Pink Floyd (čeprav proces z Watersom še ni bil končan)9. septembra1987 odpravil na svetovno turnejo. Legendaren je recimo postal njihov koncert vBenetkah, na katerem je nehote prišlo do poškodbe kulturnihspomenikov. Spor z Watersom se je končal predčasno z dogovorom o avtorskih pravicah.
TudiRoger Waters je še naprej nastopal in pisal skladbe. Na svojih koncertih je igral tudi Pink Floyd skladbe, predvsem »svoje«. Preostanek Pink Floyd se je poskusil izogniti tem pesmim, kar pa je bilo nemogoče, ker mednje spadajo tudi priljubljeneMoney in skladbe s ploščeThe Wall.
Od ploščeThe Division Bell (1994) naprej, je Rick Wright ponovno stalni član zasedbe. Komercialno zelo uspešnemu albumu je sledila uspešna svetovna turneja ter album »v živo«,P.U.L.S.E (1995).
Pink Floyd ni izdal več novega materiala. Leta2000 je izšel albumIs there Anybody Out There?: The Wall Live 1980–1981, leta2001 zbirka uspešnicEchoes. Pojavile so se govorice o ponovni združitvi. Dve leti kasneje je izšla šeDVD verzija koncerta vPompejih leta1971.
Pink Floyd so bili leta1996 uvrščeni v Hišo slavnih rock in rolla.
V okviru koncertaLive 8 (organizator:Bob Geldof) julija 2005 v londonskemHyde Park je Pink Floyd ponovno nastopil v celotni nekdanji zasedbi, prvič po letu1981. Govorice o novi skupni turneji ali celo novem skupnem albumu so se ponovno razplamtele. Toda zaenkrat so to le govorice - le Roger Waters je nekoč po koncertu dejal, da bi si s starimi kolegi zaželel spet zaigrati celoten repertoar s ploščeDark Side of the Moon v živo. Na koncertu v Londonu leta 2005 so Pink Floyd zaigrali štiri skladbe - dve zDark Side of the Moon (Speak to me/Breathe/Breathe Reprise inMoney) ter po eno s ploščWish you were here (Wish You Were Here) inThe Wall(Comfortably Numb).
7. julija2006 je umrl ključni član prvotne zasedbe skupine -Syd Barrett.15. septembra2008 je za rakom umrl ustanovni član skupineRichard Wright.
Pink Floyd spadajo med najbolj popularne zasedbe psihedeličnega rocka. V psihedeličnem obdobju je vodja skupine bil Syd Barrett, večinski tekstopisec takratnih skladb.
Pink Floyd v tem obdobju razvijejo za njih običajen eterični zvok, ki atmosferi navkljub jasno zrcali vplive rock inblues predhodnikov. Z albumomUmmagumma doseže skupina svoj eksperimentalni vrhunec. Toda mojstrovina tega obdobja je 23 minut dolga skladba,Echoes, objavljena na ploščiMeddle. Isto dolžino ima še ena pomembnejša skladba,Atom Heart Mother Suite, izdana na ploščiAtom Heart Mother - v skladbi se skupini pridruži kompleten orkester.
Fazo označujejo publikacije, ki med občudovalci Pink Floyd veljajo za »tri velike plošče«. V tem času nastane prva konceptualna plošča,Dark side of the Moon, ki jo odlikuje estetična enovitost in simfonična kvaliteta. Izideta tudi uspešen albumWish you were here in jezni albumAnimals. Slednji velja za prehodno delo, saj se, dolžini skladb navkljub, že manj posveča zvoku električnih orgel.
Roger Waters je v tej fazi dominiral. Po mnenju kritikov so se za ceno estetične vrednosti poglobila besedila in celoten koncept ustvarjanja. Kljub temu velja albumThe Wall za mojstrovino. Glasba se je podredila sporočilu šele pri zadnji plošči te faze,The Final Cut: protivojni album je nastal sredi hladne vojne. Faza se je končala z izstopom Rogerja Watersa zaradi nesoglasij z Gilmourjem in Masonom.
Po odhodu Watersa je krmilo prevzel Gilmour. Skupina je v tem času izdala komercialno zelo uspešni plošči,A Momentary Lapse of Reason inThe Division Bell, ter dve plošči »v živo«, ki dokumentirata spremljajoči svetovni turneji.
- Delicate Sound of Thunder (1988) - posnetki s turneje zaA-Momentary Lapse-of-Reason
- P.U.L.S.E (1995) - posnetki s turneje zaThe-Division-Bell
- Is there Anybody Out There? – The Wall Live 1980–1981 (2000) - posnetki s koncertov iz let 1980/81
- The Wall (1982) - film
- Delicate Sound of Thunder (1988) - »v živo«, VHS
- La Carrera Panamericana (1992) - film, VHS
- Shine On (1992) - kompilacija (CD)
- P.U.L.S.E (1995) - VHS, DVD (predvidoma oktobra 2006)
- From Behind The Wall (2000) - dokumentarni film (DVD)
- Is there Anybody Out There? (2000) - CD s posnetki s koncertov
- Echoes (2001) - CD največjih uspešnic
- Live in Pompeii (2003) - dokumentarni film (VHS, DVD)
- Dark Side of the Moon- 30th Anniversary (2003) - SACD vHybrid verziji
- Dark Side of the Moon (2003) - dokumentarni film (DVD)
- The Pink Floyd And Syd Barrett Story (2003) - dokumentarni film (DVD)
Vsi člani zasedbe so izdali tudi samostojne plošče, ki pa so bile relativno slabo sprejete.
