Piko zapisujemo na koncu pripovednepovedi, na primer:Kosilo se je zavleklo, primanjkovalo je posode. –Si bil tam? Ne.
Pika končuje:
- enostavčne pripovedne povedi, npr.Ob ponedeljkih hodim v gledališče.;
- večstavčne povedi, in sicer:
- podredja, če jeglavni stavek pripovedni:Vprašal me je, ali bi ga spremljal do postaje.;
- priredja, če je zadnji neodvisni stavek pripovedni:Odšli smo domov, kajti mračilo se je.;
- naštevalne enote pri vrstičnem naštevanju, če so ločene z vejico:
Slovenščina pozna naslednje slovnične čase:
- predpreteklik,
- preteklik,
- sedanjik,
- prihodnjik.
- Na koncu priredja insoredja iste povedi pike ne pišemo, če je ne dopušča zadnjiodvisni stavek:Včeraj je prišel mimo – kaj misliš kdo? –Včeraj je prišel mimo – pomisli kdo!
- Na koncu podredja z vprašalnim, velelnim ali želelnimodvisnikom stoji pika le, če je glavni stavek pripovedni:Ne vem, zakaj sem tako žalosten. –Ukazal mu je, naj gre. –Naročil je, da pojdi takoj domov.
- Pika se kot končno ločilo povedi, ki jecitirana na koncu pripovedne povedi, izpušča, četudi citirana poved stoji mednarekovaji:Prešeren je zapisal verz Žive naj vsi narodi. –Videl je napis »Vstop prepovedan«.
- V bibliografskih zapisih se posamezni deli naslova obravnavajo kot samostojne povedi, zato so ločene s piko:Milko Kos: Srednjeveška Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice. Ljubljana 1955.
- Na koncu pripovednih povedi, ki pa so povedane s čustveno prizadetostjo, se namesto pike rabi klicaj:Ne maram te več videti! Če čustvena prizadetost ni prisotna, se pika piše tudi na koncuvelelnika:Odpri knjigo na peti strani.
- Pike na koncu povedi navadno nimajo naslovi in napisi, enote v glavi dopisov, naslovne strani, konec abecedno urejenih enot v seznamih, podpisi v dopisih, konec enot v stolpcih, napisi pod slikami ipd. (če je v napisu več povedi, se piše tudi končna pika), konec citiranega pripovednega stavka v okviru vprašalne ali vzklične povedi (npr.Čigav je izrek Vse teče? –Menda vendar poznate izrek Vse teče!).
- Vpremem govoru na koncudobesednega navedka predspremnim stavkom piko zamenjujevejica:»Lahko končaš z delom,« je rekla mati.
Piko uporabljamo neskladenjsko:
1. za ločevanje večjih enot od manjših, na primerminut odur (12.05) alitisočic od nižjih enot:13.000 €; taka pika je stična
2. pri pisanjuokrajšav:tj. (to je) –str. (stran)
Kratice (RS – Republika Slovenija) insimbole (km – kilometer;Au – zlato) pišemo brez pike.
3. pri zapisovanjuvrstilnih števnikov (2. razred –3. 2. 2010 –80. leta 20. stoletja –ob 9. uri) aliprislovov tipaprvič,drugič
Namesto ob9. uri lahko pišemo tudi ob9h (=ob deveti uri/ob devetih).
4. pri zapisovanju podpoglavij (taka pika je obojestransko stična[1]):1. Glavni naslov 1.1 Naslov 1.1.1 Podnaslov
5. pri izražanju znaka zamnoženje v matematiki, pri čemer je pika nestična in postavljena višje:3 • 2 = 6
6. pri navajanju knjižničnih enot:Bajt, D. 1994: Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.
7. za ločevanje posameznih enot v naslovih elektronske pošte (taka pika je stična):janez.novak@hotmail.com
Pika v nekaterih jezikih nadomeščadecimalno vejico; v slovenščini rabimo za to vejico.
